Božično drevo potopili v jezero

Preddvor – Na božični dan se je v Preddvoru zbralo rekordno število ljudi. Ne zaradi spektakla v klasičnem pomenu besede, temveč zaradi nečesa preprostejšega in trdnejšega: skupne zgodbe. Dogodek, ki že več kot četrt stoletja zaznamuje preddvorski veselodecembrski utrip, se je začel s praznično sproščenostjo. Preprosti muzikanti so s svojimi vižami in povabilom na ples hitro zabrisali mejo med nastopajočimi in obiskovalci. Ko pa se je dan prevesil v večer, je jezero prevzelo glavno vlogo. Ognjena predstava kolektiva Kreaktiv je ob plamenih in sencah uprizorila legendo o Hudičevem borštu – tisto staro zgodbo o prepiru, izrečenih besedah in zvonjenju, ki še danes drži svet skupaj. V vlogi hudička je tudi letos nastopila najmlajša članica zasedbe, dvanajstletna Tana, ki je s svojo prisotnostjo legendi dala nežnost in mehkobo.

Potop božičnega drevesca, vrhunec večera, je bil tih in slovesen. Prav je, da se ob tem spomnimo, kdo vse stoji za idejo, ki je pred 26 leti prvič oživela prav tukaj: potapljači. Člani Športno raziskovalnega društva Destroyer Sub, Potapljaškega kluba Som, Društva za podvodne dejavnosti Kranj in Gasilsko reševalne službe Kranj so avtorji potopa in njegovi zvesti varuhi. Kasneje sta tradicijo prevzela Turistično društvo Preddvor in danes Zavod za turizem Preddvor, a jedro ostaja isto – ljudje, ki vztrajajo.

Za varnost in red so tudi letos skrbeli člani PGD Preddvor, v zadnjih letih pa so se jim kot redarji pridružili še člani Turističnega društva Kokra. Toplino večera so dopolnile kulinarične dobrote, program pa je povezoval Gašper Murn. Poseben pečat je dodala pevka Sara Fras, domačinka, ki je s svojim glasom že večkrat zaznamovala pomembne trenutke preddvorskega družabnega dogajanja. Kot je ob koncu poudarila Janja Rehberger iz Zavoda za turizem Preddvor, ta dogodek ni le prireditev, temveč srečanje – dokaz, da tradicija ni okras, ampak odnos. Ko so luči ob jezeru počasi ugasnile, je ostalo tisto najpomembnejše: občutek, da se leto lahko izteče mirno, v dobri družbi, z mislijo, da se bomo kmalu znova srečali.