Arhitekturni spomin na Korenovo hišo

Jesenice – Na Jesenicah so ponovno uredili in osvežili kovinsko konstrukcijo, ki ponazarja nekdanjo Korenovo hišo na Stari Savi. Hiša je bila ena najstarejših stanovanjskih stavb na Jesenicah, zgradili so jo konec 18. stoletja, zaradi dotrajanosti pa so jo leta 2009 porušili. Spomin nanjo je Občina Jesenice ohranila z zanimivo arhitekturno rešitvijo. Leta 2014 je s pomočjo evropskih sredstev postavila sodobno konstrukcijo iz kovinskih mrež, ki ponazarja tloris nekdanje hiše. Odeta v zelenje je zasnovana kot odprt prostor v obliki dnevne sobe s klopmi, v njej naj bi obiskovalci posedeli, si odpočili in se družili.

V livarskih ponvicah ob objektu rasteta tudi dve lipi, ki prostoru dodajata simbolni pomen in naravno senco.

Na dvorišču nekdanje hiše pa so kot urbana oprema postavljene igre, ena je Podkev sreče, v kateri igralci spoznavajo zgodovino železarjenja na Jesenicah. Zanimivi so tudi jeseniški zvonovi – mnoge zvonove so ulili v nekdanji Kranjski industrijski družbi, predhodnici Železarne Jesenice. Poleg zvona so postavili osem kovinskih cevi, ki tonsko zapolnijo oktavo, igra Pozvoni mi pa je didaktični pripomoček za spoznavanje zgodovine, glasbe in igre.

Družina Koren

Zgodovina Korenove hiše je zanimiva, v njej je najprej delovala kovačnica, leta 1890 pa so njeno namembnost spremenili v stanovanjsko hišo s kuhinjo in tremi sobami. Leta 1954 je bila opisana kot zidana, pritlična, podkletena in z bobrovci krita stavba z zunanjim lesenim straniščem »na štrbunk« in drvarnico, kjer so nekaj časa imeli koze. V njej je okrog petdeset let živela družina Korenovih. Oče je kot tovarniški kočijaž prevažal direktorja Karla Noota – vse do leta 1935, ko je kočijo zamenjal za avtomobil. Mama je skrbela za devet otrok. Štirje od sedmih fantov so bili nogometaši, vsi pa priljubljeni pevci in glasbeniki. Franc Koren (1913–1982), ki si je po vojni pridobil glasbeno izobrazbo in se preselil v Ljubljano, se je uveljavil v ansamblu Avsenik.