Ana Rogel – tista, ki riše (2)

Ana Rogel je zdravstvenemu stanju navkljub polna energije. »Večkrat sem že dobila vprašanje, od kod črpam moč, zato sem o tem začela bolj razmišljati. Moja umetniška pot se mi vedno bolj odpira in iz mene prihajajo misli, da me morda žene naprej prav to, da v otroštvu v šoli v meni niso videli potenciala. Dobro vem, česa sem sposobna, sama sebi se mi ni treba dokazovati, sedaj pa to spoznava tudi okolica. Čutila sem potrebo po potrditvi in to me žene naprej, da drugim dokažem, da se da,« je pojasnila.

Moti jo, da je v novinarskih pogovorih z njo v ospredju njena bolezen. »O bolezni mi sicer ni težko govoriti, a želim, da je v ospredju pogovor o umetnosti, da so moja dela tista, ki me predstavljajo. In to se vedno bolj dogaja,« je zadovoljna. Razstavljala bo tudi na Gorenjskem. Predstavila se bo na ArtExpo Ljubljana 2025, ki bo od 20. do 23. novembra letos v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Sodelovalo bo več kot 400 umetnikov iz več kot 30 držav. Ana Rogel bo razstavljala risbe ženskih figur, aktov in polaktov z dodatkom zlatih lističev in njeno unikatno kolekcijo slik, naslikanih s kavo. Ob oddaji prijave ni želela napisati, da je oseba z invalidnostjo. »K prijavi je bilo treba priložiti predstavitev umetnika. Namenoma nisem omenila svoje bolezni. Nisem želela, da bi me izbrali zaradi pomilovanja ali zato, da bi lahko rekli, da imajo med razstavljavci tudi osebo z invalidnostjo. Želela sem biti izbrana zaradi svojih del – in sem bila. Ko sem dobila povratno informacijo, pa sem potem seveda napisala, ali imajo urejen dostop za osebe na invalidskem vozičku, saj je to zame pomembno.«

Okolici želi dokazati, da je umetnica in da to dela dobro. To iskro ima v sebi. Njena osrednja tematika so ženske, ki jih riše s svinčnikom, ogljem ali s kavo. »Ko me človek prvič vidi, me vidi kot osebo na invalidskem vozičku in z mojimi rokami. Ob rojstvu sem na rokah imela prste, nato so se zarasli. Zanimivo, da so se na desni roki zarasli v položaju, kot bi držala svinčnik. Zanimivo, kako se telo prilagodi tudi v takšnem primeru. Z držanjem pisala nimam težav. Pincetni prijem mi gre dobro,« pravi.

Ana Rogel je rada nasmejana. »Ljudje rečejo, kako je krasno, ko me vidijo, da sem vesela, kljub temu da sem na vozičku. A če sem na vozičku, pa ne bi smela biti vesela?« se vpraša. Poleg tega, da je umetnica, ima še vrsto drugih darov in interesov. »Pišem tudi poezijo in v prihodnosti si želim izdati zbirko. Imam še veliko hobijev, ki jih povezujejo bolj s starejšimi, kot sta vezenje in šah, navdušujejo me starine, zbiram plošče, pečem … Veseli me sto in ena star. Bolezen je en odstotek mene, ostalih 99 odstotkov je veliko bolj zanimivih,« je zaključila pogovor v Skednju kulture Pr' Petač v Žlebeh. Kot vselej je bila urejena. Njen čut za estetiko je viden že na zunaj. »Rada se lepo oblečem in sodelovala sem tudi že v kampanjah. Moja koža je zaradi kožne bolezni bulozna epidermoliza krhka z ranami, rdečinami in povoji, kar pa me ne ovira pri izboru oblačil. S tem nimam več težav.«

(Konec)