Aljažev stolp za vse generacije

Kustosinja pedagoginja in avtorica razstave Natalija Štular pravi, da se je čez leta pri delu z obiskovalci pogosto srečevala z vprašanjem, koliko pravzaprav ljudje vedo o stolpu in njegovem pomenu. »Vedno sem mislila, da je zgodba o Aljaževem stolpu nekaj, kar poznajo vsi Slovenci. A pokazalo se je, da ni več tako. Prav zato smo želeli ob 130-letnici stolpa in 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža spomniti, zakaj na Triglavu stoji ta skromna kovinska konstrukcija in kaj je pomenila takrat, ko je nastala,« je povedala.

Razstava je razdeljena na tri vsebinske sklope. Prvi, Triglav je kralj slovenskih planin, osvetljuje vlogo najvišje slovenske gore kot kulturnega, zgodovinskega in krajinskega simbola. Drugi sklop, Stolp v zavesti Slovencev, prikazuje, kako se je pomen stolpa spreminjal v različnih zgodovinskih obdobjih – od simbolne točke upora do prizorišča srečanj politikov, kulturnikov in običajnih planincev. Zadnji sklop obravnava Aljažev stolp – kot simbol ali kot trofejo – in odpira vprašanje, kako sodobni obiskovalci, vpeti med pohodništvo, množični turizem in družbena omrežja, doživljajo stolp in Triglav. »Vedno več obiskovalcev hiti na Triglav predvsem zaradi fotografije na vrhu. Sprašujemo se, ali gremo tja zaradi gore in ljubezni do domovine – ali zgolj zaradi kljukice na družbenih omrežjih,« razmišlja Štularjeva. Med dragocenostmi razstave je prav poseben predmet – prva vpisna knjiga iz leta 1895, ki jo je Aljaž sam dal v stolp. Poleg arhivskega gradiva in predmetov pa razstava ponuja tudi osebne zgodbe Slovencev, zbrane na javnem razpisu. Ti prispevki razkrivajo, kaj stolp pomeni posameznikom danes – od družinskih tradicij do osebnih zmag.

Igrificirano doživetje

Razstava, ki bo Slovenski planinski muzej bogatila predvidoma dve leti, je zasnovana kot doživetje za vse generacije. V sodelovanju z ekipo Enigmariuma so ustvarili številne interaktivne elemente, ki obiskovalca aktivno vodijo skozi zgodbo stolpa. Nataša Potočnik, soustanoviteljica Enigmariuma in kreatorka igrificiranih doživetij, pojasnjuje, da jih je pri oblikovanju vodila misel, da se morajo muzeji v današnjem času potegovati za pozornost obiskovalcev. »Muzeji imajo izjemno priložnost, da z doživljajskimi elementi in igrifikacijo popestrijo razstave ter obiskovalce spremenijo iz pasivnih opazovalcev v aktivne raziskovalce,« je dejala. Obiskovalca spremljajo zvoki, meglice in interaktivni elementi, pri čemer se lahko s pomočjo umetne inteligence celo pogovarjajo z Jakobom Aljažem in mu zastavijo vprašanja.

Naravovarstvena perspektiva

Poseben poudarek razstava namenja tudi naravovarstveni problematiki. Kot je pojasnila Štularjeva, namen razstave vsekakor ni soditi, ampak obiskovalca povabiti k razmisleku, koliko mu pomenijo kulturne in naravne vrednote slovenske zemlje, in da se zaveda, da nas tam gori ves čas nekdo gleda. Triglav in njegov stolp letno privabita več tisoč obiskovalcev, kar močno obremenjuje okolje. Na razstavi so skozi karikature predstavljene različne zgodbe, ki odpirajo vprašanja odgovornega obiskovanja gora – od zabavnih prigod do neprimernih dejanj, ki stolpu jemljejo simbolni pomen. Razstava tako ne prikazuje le zgodovine stolpa, temveč spodbuja obiskovalce k razmisleku o kulturnih in naravnih vrednotah Slovenije. Zgodbe, ki segajo od smešnih prigod do neprimernih dejanj, opozarjajo na pomen spoštovanja gora in simbolov, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo.