Pomladimo gozdove
Pogozdovali državni gozd
Zunanja ministrica Tanja Fajon danes začenja dvodnevni obisk v Armeniji, kjer se bo srečala s političnim vrhom in iskala priložnosti za poglobitev sodelovanja med državama. V četrtek bo obiskala tudi Azerbajdžan, kjer si bo prizadevala za krepitev sodelovanja na področju energetike. Fajon bo državi obiskala v luči zaključenih pogajanj o miru.***
Obisk Armenije bo namenjen pregledu priložnosti za poglobitev političnega dialoga ter izmenjavi stališč glede aktualnih razmer v regiji in drugih zunanjepolitičnih tem, napovedujejo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
V Armeniji se bo Fajon srečala z gostiteljem in kolegom Araratom Mirzojanom. Predviden je tudi sprejem ministrice pri predsedniku države Vahagnu Hačaturjanu, premierju Nikolu Pašinjanu ter predsedniku parlamenta Alenu Simonjanu.
Fajon se bo srečala še z ministrom za delo in socialne zadeve Narekom Mkrtčjanom, s katerim bosta govorila o sodelovanju v okviru ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Ministrica bo nato v četrtek obiskala Azerbajdžan, na obisku pa jo bo spremljala gospodarska delegacija. Namen obiska bo med drugim krepitev sodelovanja na področju energetike in iskanje priložnosti za krepitev diplomatskih vezi.
V Bakuju se bo Fajon srečala z zunanjim ministrom Jejhunom Bajramovim. Sprejela jo bosta tudi premier Ali Asadov in predsednica parlamenta Sahibha Gafarova.
Prav tako se bo srečala z azerbajdžanskimi gospodarstveniki, nagovorila udeležence poslovnega foruma v organizaciji agencije Spirit in Azerbajdžanske agencije za promocijo izvoza in naložb (Azpromo) ter pozdravila udeležence prvega zasedanja delovne skupine za gospodarsko sodelovanje.
Fajon bo Armenijo in Azerbajdžan obiskala le mesec dni potem, ko sta državi sklenili mirovna pogajanja in se uspeli dogovoriti o zadnjih spornih točkah mirovnega sporazuma. Obe državi sta potrdili, da je dogovor pripravljen na podpis.
Baku in Erevan sta se v preteklih desetletjih dvakrat zapletla v vojno za nadzor nad Gorskim Karabahom, kjer so živeli pretežno Armenci. Azerbajdžan je nato septembra 2023 v 24-urni ofenzivi zavzel celotno območje, ki so ga takrat zapustili skoraj vsi armenski prebivalci.
V prvem koraku k normalizaciji odnosov je Erevan priznal suverenost Bakuja nad območjem. V skladu z ozemeljskim dogovorom med državama pa je lani maja predal še štiri vasi v severovzhodni obmejni regiji Tavuš. Vrnitev območja je bil eden od pogojev Azerbajdžana za sklenitev mirovnega sporazuma. (konec)rpe/spo STA011 2025-04-15/05:00
Obisk Armenije bo namenjen pregledu priložnosti za poglobitev političnega dialoga ter izmenjavi stališč glede aktualnih razmer v regiji in drugih zunanjepolitičnih tem, napovedujejo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
V Armeniji se bo Fajon srečala z gostiteljem in kolegom Araratom Mirzojanom. Predviden je tudi sprejem ministrice pri predsedniku države Vahagnu Hačaturjanu, premierju Nikolu Pašinjanu ter predsedniku parlamenta Alenu Simonjanu.
Fajon se bo srečala še z ministrom za delo in socialne zadeve Narekom Mkrtčjanom, s katerim bosta govorila o sodelovanju v okviru ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Ministrica bo nato v četrtek obiskala Azerbajdžan, na obisku pa jo bo spremljala gospodarska delegacija. Namen obiska bo med drugim krepitev sodelovanja na področju energetike in iskanje priložnosti za krepitev diplomatskih vezi.
V Bakuju se bo Fajon srečala z zunanjim ministrom Jejhunom Bajramovim. Sprejela jo bosta tudi premier Ali Asadov in predsednica parlamenta Sahibha Gafarova.
Prav tako se bo srečala z azerbajdžanskimi gospodarstveniki, nagovorila udeležence poslovnega foruma v organizaciji agencije Spirit in Azerbajdžanske agencije za promocijo izvoza in naložb (Azpromo) ter pozdravila udeležence prvega zasedanja delovne skupine za gospodarsko sodelovanje.
Fajon bo Armenijo in Azerbajdžan obiskala le mesec dni potem, ko sta državi sklenili mirovna pogajanja in se uspeli dogovoriti o zadnjih spornih točkah mirovnega sporazuma. Obe državi sta potrdili, da je dogovor pripravljen na podpis.
Baku in Erevan sta se v preteklih desetletjih dvakrat zapletla v vojno za nadzor nad Gorskim Karabahom, kjer so živeli pretežno Armenci. Azerbajdžan je nato septembra 2023 v 24-urni ofenzivi zavzel celotno območje, ki so ga takrat zapustili skoraj vsi armenski prebivalci.
V prvem koraku k normalizaciji odnosov je Erevan priznal suverenost Bakuja nad območjem. V skladu z ozemeljskim dogovorom med državama pa je lani maja predal še štiri vasi v severovzhodni obmejni regiji Tavuš. Vrnitev območja je bil eden od pogojev Azerbajdžana za sklenitev mirovnega sporazuma. (konec)rpe/spo STA011 2025-04-15/05:00