Železniki
Volitve v svete krajevnih skupnosti pod vprašajem
Na pobudo Sindikata kmetov Slovenije se je v Gornji Radgoni danes sestala žitna komisija z namenom oblikovanja izhodiščne cene pšenice za leto 2025. Kot je za STA pojasnil Franc Küčan, trenutne tržne cene pšenice ne pokrivajo stroškov pridelave, kar za kmete tretje leto zapored pomeni izgubo. Odkupovalce zato poziva k pravičnejšemu oblikovanju cen.***
Analiza, ki jo je komisija pripravila na podlagi podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije in tržnih razmer, po Küčanovih besedah kaže, da stroški pridelave pšenice letos dosegajo 1943 evrov na hektar. To po njihovih izračunih pomeni, da bi morala odkupna cena znašati najmanj 261 evrov na tono.
\"Ob trenutnih odkupnih cenah, ki jih je recimo objavil Mlin Korošec, pa bo imela pšenica ceno 210 evrov na tono. Ob tem bo imel kmet pri šestih tonah pridelka 300 evrov izgube na hektar,\" je opozoril Küčan.
Žitna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki sindikata, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zadrug, je razpravljala tudi o sistemskih rešitvah za stabilizacijo pridelave pšenice, ki je zaradi podnebnih sprememb in tržnih razmer vse bolj negotova.
\"Pšenica ne sme biti nujno zlo v kolobarju, ampak mora postati rentabilna kultura,\" je dejal Küčan. Slovenija je po njegovih besedah z domačo pridelavo pšenice samooskrbna le za tri do štiri mesece, kar kaže na krhkost prehranske verige.
Žitna komisija zato poziva vse odkupovalce, naj v letošnjih pogodbah upoštevajo referenčne proizvodne stroške, za pšenico iz sheme Izbrana kakovost pa tudi dodatno 10-odstotno vrednost. Po Küčanovih besedah se je v to shemo letos vključilo več kot 100 kmetov, vendar večji akterji iz verige - vključno z nekaterimi mlini in zadrugami - še vedno ostajajo zunaj.
\"Če se nas država ne usmili, pa če se nas mlinarji ne usmilijo, nimamo več veliko možnosti. Površine pod pšenico se zmanjšujejo, kmetje prehajajo na druge kulture. Brez jasne politike bomo pridelavo izgubili,\" je poudaril Küčan.
Komisija bo po njegovih besedah v prihodnjih dneh na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila uradni poziv, da ponovno odpre dialog in prouči možnost državne podpore za sektor pšenice. (konec)vit/mlu STA139 2025-06-30/16:30
Analiza, ki jo je komisija pripravila na podlagi podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije in tržnih razmer, po Küčanovih besedah kaže, da stroški pridelave pšenice letos dosegajo 1943 evrov na hektar. To po njihovih izračunih pomeni, da bi morala odkupna cena znašati najmanj 261 evrov na tono.
\"Ob trenutnih odkupnih cenah, ki jih je recimo objavil Mlin Korošec, pa bo imela pšenica ceno 210 evrov na tono. Ob tem bo imel kmet pri šestih tonah pridelka 300 evrov izgube na hektar,\" je opozoril Küčan.
Žitna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki sindikata, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zadrug, je razpravljala tudi o sistemskih rešitvah za stabilizacijo pridelave pšenice, ki je zaradi podnebnih sprememb in tržnih razmer vse bolj negotova.
\"Pšenica ne sme biti nujno zlo v kolobarju, ampak mora postati rentabilna kultura,\" je dejal Küčan. Slovenija je po njegovih besedah z domačo pridelavo pšenice samooskrbna le za tri do štiri mesece, kar kaže na krhkost prehranske verige.
Žitna komisija zato poziva vse odkupovalce, naj v letošnjih pogodbah upoštevajo referenčne proizvodne stroške, za pšenico iz sheme Izbrana kakovost pa tudi dodatno 10-odstotno vrednost. Po Küčanovih besedah se je v to shemo letos vključilo več kot 100 kmetov, vendar večji akterji iz verige - vključno z nekaterimi mlini in zadrugami - še vedno ostajajo zunaj.
\"Če se nas država ne usmili, pa če se nas mlinarji ne usmilijo, nimamo več veliko možnosti. Površine pod pšenico se zmanjšujejo, kmetje prehajajo na druge kulture. Brez jasne politike bomo pridelavo izgubili,\" je poudaril Küčan.
Komisija bo po njegovih besedah v prihodnjih dneh na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila uradni poziv, da ponovno odpre dialog in prouči možnost državne podpore za sektor pšenice. (konec)vit/mlu STA139 2025-06-30/16:30