Pobratenje
Medvode in Ponte San Nicolò pobratena
Ženske so trikrat pogosteje žrtve nasilja kot moški, nasilje nad ženskami pa je družbeni problem. Nekatere skupine žensk pa so še posebej ranljive in ogrožene, med njimi so ženske z oviranostjo, migrantke in ženske v obporodnem obdobju. Ukrepi za zaščito teh žensk morajo biti sistemski, so ugotavljali na nedavnem posvetu v državnem svetu.***
V organizaciji komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je na začetku tedna potekal posvet, katerega namen je bil nasloviti ozka grla in sistemske nedorečenosti pri prepoznavanju, obravnavi in preprečevanju nasilja nad ženskami, s poudarkom na ranljivih skupinah žensk.
Na posvetu je predsednica Zbornice - Zveze in državna svetnica Monika Ažman opozorila, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja kot moški ter da znotraj družbene skupine žensk obstajajo tudi različne skupine žensk, ki so še bolj ranljive, ogrožene, prezrte in brez družbene, politične in socialne moči. Pri teh ranljivih skupinah žensk je možnost doživljanja zlorabe oziroma nasilja tako v medosebnih odnosih kot v institucijah veliko večja, je poudarila.
Tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz je poudarila, da je nasilje nad ženskami družbeni in sistemski problem ter da živimo v družbi, ki primarno ne verjame ženskam in nasilje pogosto tolerira. Opozorila je, da bi lahko femicid s pravočasnim ukrepanjem v mnogih primerih preprečili. Pri sistemskem nasilju pogosto tisti, ki spregovori, sam nosi posledice, namesto, da bi bil zaščiten, je poudarila in dodala, da dolgoletna zloraba pusti na žrtvah dolgotrajne posledice.
Raziskovalka Zalka Drglin iz Združenja Naravni začetki pa je spregovorila o institucionalnem nasilju v zdravstvenih ustanovah. Nasilje na podlagi spola je ena od vrst nasilja, ki ima različne pojavne oblike. Po njenih besedah so posebej ranljiva skupina ženske na poti v materinstvo. Spomnila je, da so izkušnje žensk pri porodu povsod po svetu zaznamovane tudi z neprimernimi praksami in nasiljem, k čemur prispevajo tudi sistemske pomanjkljivosti na ravni posamezne zdravstvene ustanove in zdravstvenega sistema.
Predstavniki različnih institucij so se na posvetu posebej posvetili trem skupinam ranljivih žensk. Ena od ranljivih skupin so ženske v obporodnem obdobju. Sodelujoče so ob tem poudarile, da bi bilo treba pripraviti izobraževanja in usposabljanja za zdravstvene strokovnjake v porodni oskrbi in ženske o spoštljivi porodni oskrbi. Prav tako bi bilo treba pripraviti izobraževanja na temo prepoznavanja neprimernih praks in nasilja pri porodu in njihovo preprečevanje, so še opozorile na posvetu.
Pod drobnogled so vzeli tudi nasilje nad ženskami z oviranostjo. Sodelujoče so opozorile, da varne hiše in druge storitve pogosto niso dostopne za osebe z oviranostjo, kar še dodatno poveča njihovo ranljivost, zato je treba okrepiti število mest v varnih hišah za ženske žrtve nasilja z oviranostjo. Po njihovem mnenju bo morala vlada in ministrstvo za delo pristopiti k reševanju tega problema v sklopu sistemskega financiranja programa Nasilje nad invalidi.
Ranljiva skupina ženske so tudi migrantke. Za prepoznavanje nasilja nad migrantkami, ki v Sloveniji bivajo zakonito v okviru ekonomskih migracij, je nujno okrepiti njihovo socialno vključenost, učenje slovenskega jezika in sodelovanje z lokalnimi institucijami, so poudarile sodelujoče. Poleg tega mora zakon o preprečevanju nasilja v družini v isti meri veljati tudi za migrantke. (konec)mo/kab STA162 2024-12-11/17:46
V organizaciji komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je na začetku tedna potekal posvet, katerega namen je bil nasloviti ozka grla in sistemske nedorečenosti pri prepoznavanju, obravnavi in preprečevanju nasilja nad ženskami, s poudarkom na ranljivih skupinah žensk.
Na posvetu je predsednica Zbornice - Zveze in državna svetnica Monika Ažman opozorila, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja kot moški ter da znotraj družbene skupine žensk obstajajo tudi različne skupine žensk, ki so še bolj ranljive, ogrožene, prezrte in brez družbene, politične in socialne moči. Pri teh ranljivih skupinah žensk je možnost doživljanja zlorabe oziroma nasilja tako v medosebnih odnosih kot v institucijah veliko večja, je poudarila.
Tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz je poudarila, da je nasilje nad ženskami družbeni in sistemski problem ter da živimo v družbi, ki primarno ne verjame ženskam in nasilje pogosto tolerira. Opozorila je, da bi lahko femicid s pravočasnim ukrepanjem v mnogih primerih preprečili. Pri sistemskem nasilju pogosto tisti, ki spregovori, sam nosi posledice, namesto, da bi bil zaščiten, je poudarila in dodala, da dolgoletna zloraba pusti na žrtvah dolgotrajne posledice.
Raziskovalka Zalka Drglin iz Združenja Naravni začetki pa je spregovorila o institucionalnem nasilju v zdravstvenih ustanovah. Nasilje na podlagi spola je ena od vrst nasilja, ki ima različne pojavne oblike. Po njenih besedah so posebej ranljiva skupina ženske na poti v materinstvo. Spomnila je, da so izkušnje žensk pri porodu povsod po svetu zaznamovane tudi z neprimernimi praksami in nasiljem, k čemur prispevajo tudi sistemske pomanjkljivosti na ravni posamezne zdravstvene ustanove in zdravstvenega sistema.
Predstavniki različnih institucij so se na posvetu posebej posvetili trem skupinam ranljivih žensk. Ena od ranljivih skupin so ženske v obporodnem obdobju. Sodelujoče so ob tem poudarile, da bi bilo treba pripraviti izobraževanja in usposabljanja za zdravstvene strokovnjake v porodni oskrbi in ženske o spoštljivi porodni oskrbi. Prav tako bi bilo treba pripraviti izobraževanja na temo prepoznavanja neprimernih praks in nasilja pri porodu in njihovo preprečevanje, so še opozorile na posvetu.
Pod drobnogled so vzeli tudi nasilje nad ženskami z oviranostjo. Sodelujoče so opozorile, da varne hiše in druge storitve pogosto niso dostopne za osebe z oviranostjo, kar še dodatno poveča njihovo ranljivost, zato je treba okrepiti število mest v varnih hišah za ženske žrtve nasilja z oviranostjo. Po njihovem mnenju bo morala vlada in ministrstvo za delo pristopiti k reševanju tega problema v sklopu sistemskega financiranja programa Nasilje nad invalidi.
Ranljiva skupina ženske so tudi migrantke. Za prepoznavanje nasilja nad migrantkami, ki v Sloveniji bivajo zakonito v okviru ekonomskih migracij, je nujno okrepiti njihovo socialno vključenost, učenje slovenskega jezika in sodelovanje z lokalnimi institucijami, so poudarile sodelujoče. Poleg tega mora zakon o preprečevanju nasilja v družini v isti meri veljati tudi za migrantke. (konec)mo/kab STA162 2024-12-11/17:46