Komentar
Pravica biti med najboljšimi
Zdravniška zbornica Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu urgentne medicine poziva odločevalce, da prisluhnejo stroki in \"končno sprejmejo odločne, dolgoročne ukrepe za ohranitev dostopne, varne in vzdržne urgentne oskrbe v Sloveniji\". \"Urgentna medicina kliče po urgentni obravnavi,\" opozarjajo v zbornici.***
Podatki o letošnjih prijavah na spomladanski razpis za specializacijo iz urgentne medicine so namreč zaskrbljujoči. Na 20 razpisanih mest za celotno državo so se prijavili le trije kandidati, za posamezne izvajalce pa le eden na dve razpisani mesti. \"Brez odločne podpore mlajšim generacijam sistem preprosto nima vzdržne prihodnosti,\" so prepričani v zdravniški zbornici.
Zato ponovno pozivajo odločevalce, da izboljšajo pogoje dela v urgentnih centrih in zaposlene primerno nagradijo. Prav tako naj po predlogu zbornice uvedejo dodatek za izbiro specializacije (po zgledu družinske medicine) ter sprejmejo olajševalne ukrepe za urgentne zdravnike in medicinske sestre, da bodo delo lahko opravljali kakovostno in varno skozi celotno poklicno obdobje.
Zdravniška zbornica v današnjem sporočilu za javnost poudarja, da je sistem, v katerem primanjkuje najmanj 300 specialistov urgentne medicine, na robu izčrpanosti. Brez ukrepanja bo kmalu sam potreboval reanimacijo.
\"Premalo nas je. Tako urgentnih zdravnikov kot tudi diplomiranih medicinskih sester. Zato tisti, ki delajo, nosijo vse večje breme: več ur, več odgovornosti, več odločitev,\" je povedala urgentna zdravnica in v. d. predstojnica urgentnega centra Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Marjanca Matvoz.
V zdravniški zbornici opozarjajo, da na urgenco danes pogosto prihajajo tudi bolniki, ki bi potrebovali pomoč na primarni ravni, saj ta preprosto ne dohaja več potreb prebivalstva. Hkrati pa bolnišnice, predvsem zaradi pomanjkanja negovalnega kadra, nimajo več prostora za sprejem bolnikov iz urgentnih centrov, kar pomeni, da številni bolniki ostajajo tam. \"Čeprav jih hitro obravnavamo in vemo, da ne sodijo več v urgentni center, jih nimamo kam odposlati. In potem ležijo pri nas,\" je dejala Matvoz.
V zbornici ob tem dodajajo, da čeprav sistemska ureditev tega ključnega področja že vrsto let zaostaja za dejanskimi potrebami, ostaja urgentna medicina ena najbolj razgibanih, dinamičnih in strokovno izpopolnjujočih specializacij.
\"Vedno sem si želela biti zdravnica, ki zna hitro odreagirati v težkih situacijah,\" pravi specializantka urgentne medicine Nina Kurinčič Androjna. Specializant Matic Mrak izpostavlja raznolikost izbrane specializacije: \"En trenutek obravnavaš nekoga z bolečinami v rami, naslednji trenutek reanimiraš otroka. Takšnega razpona ti ne ponudi nobena druga specializacija.\"
\"Najlepši trenutki niso nujno tisti, ko rešiš življenje, včasih je dovolj, da človeku samo pomagaš, da ni sam,\" je povedala Eva Pavčnik, ki trenutno opravlja drugo od petih let specializacije. \"Spomnim se svojke, ki me je prosila, naj ostanem z njo in njeno umirajočo sestro. Eno sem držala za roko, drugo za ramo. Tega ne pozabiš,\" se najtežjega, a tudi enega najbolj spokojnih trenutkov po navedbah zdravniške zbornice spominja specializantka Katarina Omejec. (konec)ase/apo STA033 2025-05-27/09:15
Podatki o letošnjih prijavah na spomladanski razpis za specializacijo iz urgentne medicine so namreč zaskrbljujoči. Na 20 razpisanih mest za celotno državo so se prijavili le trije kandidati, za posamezne izvajalce pa le eden na dve razpisani mesti. \"Brez odločne podpore mlajšim generacijam sistem preprosto nima vzdržne prihodnosti,\" so prepričani v zdravniški zbornici.
Zato ponovno pozivajo odločevalce, da izboljšajo pogoje dela v urgentnih centrih in zaposlene primerno nagradijo. Prav tako naj po predlogu zbornice uvedejo dodatek za izbiro specializacije (po zgledu družinske medicine) ter sprejmejo olajševalne ukrepe za urgentne zdravnike in medicinske sestre, da bodo delo lahko opravljali kakovostno in varno skozi celotno poklicno obdobje.
Zdravniška zbornica v današnjem sporočilu za javnost poudarja, da je sistem, v katerem primanjkuje najmanj 300 specialistov urgentne medicine, na robu izčrpanosti. Brez ukrepanja bo kmalu sam potreboval reanimacijo.
\"Premalo nas je. Tako urgentnih zdravnikov kot tudi diplomiranih medicinskih sester. Zato tisti, ki delajo, nosijo vse večje breme: več ur, več odgovornosti, več odločitev,\" je povedala urgentna zdravnica in v. d. predstojnica urgentnega centra Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Marjanca Matvoz.
V zdravniški zbornici opozarjajo, da na urgenco danes pogosto prihajajo tudi bolniki, ki bi potrebovali pomoč na primarni ravni, saj ta preprosto ne dohaja več potreb prebivalstva. Hkrati pa bolnišnice, predvsem zaradi pomanjkanja negovalnega kadra, nimajo več prostora za sprejem bolnikov iz urgentnih centrov, kar pomeni, da številni bolniki ostajajo tam. \"Čeprav jih hitro obravnavamo in vemo, da ne sodijo več v urgentni center, jih nimamo kam odposlati. In potem ležijo pri nas,\" je dejala Matvoz.
V zbornici ob tem dodajajo, da čeprav sistemska ureditev tega ključnega področja že vrsto let zaostaja za dejanskimi potrebami, ostaja urgentna medicina ena najbolj razgibanih, dinamičnih in strokovno izpopolnjujočih specializacij.
\"Vedno sem si želela biti zdravnica, ki zna hitro odreagirati v težkih situacijah,\" pravi specializantka urgentne medicine Nina Kurinčič Androjna. Specializant Matic Mrak izpostavlja raznolikost izbrane specializacije: \"En trenutek obravnavaš nekoga z bolečinami v rami, naslednji trenutek reanimiraš otroka. Takšnega razpona ti ne ponudi nobena druga specializacija.\"
\"Najlepši trenutki niso nujno tisti, ko rešiš življenje, včasih je dovolj, da človeku samo pomagaš, da ni sam,\" je povedala Eva Pavčnik, ki trenutno opravlja drugo od petih let specializacije. \"Spomnim se svojke, ki me je prosila, naj ostanem z njo in njeno umirajočo sestro. Eno sem držala za roko, drugo za ramo. Tega ne pozabiš,\" se najtežjega, a tudi enega najbolj spokojnih trenutkov po navedbah zdravniške zbornice spominja specializantka Katarina Omejec. (konec)ase/apo STA033 2025-05-27/09:15