Biatlon
Fak: Medalja je dosegljiva
Založba Škuc je v zbirki Lambda izdala pesniški zbirki Pina Pograjca Trepete in Veronike Razpotnik Sršena pičim nazaj ter roman Play boy Constance Debre. Izdala je tudi roman Erica Jourdana Strašna angela, zbirko kratkih zgodb Tribade brez plemena podpisuje Anna Lidia Vega Serova, Nataša Velikonja pa Prispevke k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji.***
Trepete je druga pesniška zbirka Pina Pograjca. Po besedah Špele Setničar, ki je zapisala spremno besedo, Pograjc v pesniško zbirko prenese občutja iz svojega življenja, sprva s tkanjem družinskih vezi, ki razkrivajo osebno zgodovino, nato s smerokazom odhodov in mest, v katera se vračamo zato, da bi lahko še enkrat izbruhnili. Pesmi nas opomnijo na to, da smo pod kožo še vedno le ranljivi spremljevalci svetov, v katerih se nahajamo. Če je rdeča nit zbirke, da se nam pesnik razkriva v vsej svoji brutalnosti, pa se nas dotakne s svojo ranljivostjo, je še povedala. Pograjc pa je dodal, da je Trepete nadaljevanje njegovega prvenca Trgetanja, zato so med njima določene paralele.
Sršena pičim nazaj, druga pesniška zbirka Veronike Razpotnik, se po avtoričinih besedah začne v otroštvu, postopoma prehaja k ljubezenskemu življenju in nato na družbeno-politične teme. Ukvarja se predvsem z odnosi, na kar se navezuje tudi naslov, ki je metafora za upor protagonistke proti represivni družbi. Kot je zapisala Suzana Tratnik, Sršena pičim nazaj na prvi bralski vtis ni tak rollercoaster kot prvenec Krekspot na požarnih štengah iz leta 2021. Kljub navidezni zadržanosti pa tudi novejše pesmi natančno usekajo, saj njihov (za)pik bralca mestoma dvigne s stola.
Constance Debre je v zadnjih letih s svojimi kratkimi romani dodobra razburkala francosko literarno sceno. Play boy po besedah Suzane Tratnik velja za prvi roman iz trilogije in zaznamuje trenutek, ko je avtorica zapustila svoje staro življenje in si ustvarila novo, kakršnega je začela živeti po štiridesetem letu. Opustila je stabilno odvetniško službo, moža in na svobodo spustila dolgo tlečo ljubezen do žensk. Kot je še povedala, je Constance Debre politično nekorektna, arogantna, prezirljivo nastrojena do svoje družine in hkrati ponosna na svoje aristokratsko in visoko meščansko poreklo. Avtorica sama sicer, kot je izpostavila Tratnik, poudarja, da so njena dela avtofikcija. Roman je prevedel Iztok Ilc.
Francoski pisatelj Jourdan je svoj prvi roman Strašna angela napisal še kot najstnik in ga objavil leta 1955. Knjiga je bila takoj prepovedana in umaknjena iz prodaje, tako da je v celoti izšla šele trideset let kasneje, je pojasnil urednik Brane Mozetič, ki je roman tudi prevedel. Zgodba romana pripoveduje o mladostni ljubezni dveh fantov iz dokaj premožnih krogov, ki preiskujeta meje ljubezni, erotike in seksualnosti, kar privede do nasilnih praks, ki se končajo s smrtjo enega od njiju, je Mozetič povzel vsebino romana. Posebej za slovensko izdajo je spremni zapis prispeval Jourdanov nečak Jean-Paul Garnaud.
Kubanska slikarka, pesnica, pisateljica in prevajalka Anna Lidia Vega Serova je doslej objavila šest zbirk kratke proze, štiri romane in tri pesniške zbirke. Antološka zbirka Tribade brez plemena, ki združuje 18 kratkih zgodb iz avtoričinih različnih ustvarjalnih obdobij, predstavlja lep sprehod po njenem kratkoproznem opusu. Rdeča nit teh oblikovno dokaj raznolikih besedil so junakinje in antijunakinje v različnih življenjskih legah, ki se borijo za svoj prostor pod soncem. Kot je povedala prevajalka Sara Virk, je pri prevajanju sodelovala z avtorico, saj je v zgodbah veliko referenc na kubansko zgodovino in kulturo ter njihov življenjski slog.
Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984-2024 so po besedah Nataše Velikonja nastali v kontekstu 40-letnice gibanja. Kot je izpostavila na predstavitvi, jo je ob snovanju knjige presenetilo nenehno in nikoli končano nasilje nad to populacijo ter neverjetna sposobnost gibanja, da zdrži to nasilje. (konec)tv/kb STA134 2025-02-11/14:51
Trepete je druga pesniška zbirka Pina Pograjca. Po besedah Špele Setničar, ki je zapisala spremno besedo, Pograjc v pesniško zbirko prenese občutja iz svojega življenja, sprva s tkanjem družinskih vezi, ki razkrivajo osebno zgodovino, nato s smerokazom odhodov in mest, v katera se vračamo zato, da bi lahko še enkrat izbruhnili. Pesmi nas opomnijo na to, da smo pod kožo še vedno le ranljivi spremljevalci svetov, v katerih se nahajamo. Če je rdeča nit zbirke, da se nam pesnik razkriva v vsej svoji brutalnosti, pa se nas dotakne s svojo ranljivostjo, je še povedala. Pograjc pa je dodal, da je Trepete nadaljevanje njegovega prvenca Trgetanja, zato so med njima določene paralele.
Sršena pičim nazaj, druga pesniška zbirka Veronike Razpotnik, se po avtoričinih besedah začne v otroštvu, postopoma prehaja k ljubezenskemu življenju in nato na družbeno-politične teme. Ukvarja se predvsem z odnosi, na kar se navezuje tudi naslov, ki je metafora za upor protagonistke proti represivni družbi. Kot je zapisala Suzana Tratnik, Sršena pičim nazaj na prvi bralski vtis ni tak rollercoaster kot prvenec Krekspot na požarnih štengah iz leta 2021. Kljub navidezni zadržanosti pa tudi novejše pesmi natančno usekajo, saj njihov (za)pik bralca mestoma dvigne s stola.
Constance Debre je v zadnjih letih s svojimi kratkimi romani dodobra razburkala francosko literarno sceno. Play boy po besedah Suzane Tratnik velja za prvi roman iz trilogije in zaznamuje trenutek, ko je avtorica zapustila svoje staro življenje in si ustvarila novo, kakršnega je začela živeti po štiridesetem letu. Opustila je stabilno odvetniško službo, moža in na svobodo spustila dolgo tlečo ljubezen do žensk. Kot je še povedala, je Constance Debre politično nekorektna, arogantna, prezirljivo nastrojena do svoje družine in hkrati ponosna na svoje aristokratsko in visoko meščansko poreklo. Avtorica sama sicer, kot je izpostavila Tratnik, poudarja, da so njena dela avtofikcija. Roman je prevedel Iztok Ilc.
Francoski pisatelj Jourdan je svoj prvi roman Strašna angela napisal še kot najstnik in ga objavil leta 1955. Knjiga je bila takoj prepovedana in umaknjena iz prodaje, tako da je v celoti izšla šele trideset let kasneje, je pojasnil urednik Brane Mozetič, ki je roman tudi prevedel. Zgodba romana pripoveduje o mladostni ljubezni dveh fantov iz dokaj premožnih krogov, ki preiskujeta meje ljubezni, erotike in seksualnosti, kar privede do nasilnih praks, ki se končajo s smrtjo enega od njiju, je Mozetič povzel vsebino romana. Posebej za slovensko izdajo je spremni zapis prispeval Jourdanov nečak Jean-Paul Garnaud.
Kubanska slikarka, pesnica, pisateljica in prevajalka Anna Lidia Vega Serova je doslej objavila šest zbirk kratke proze, štiri romane in tri pesniške zbirke. Antološka zbirka Tribade brez plemena, ki združuje 18 kratkih zgodb iz avtoričinih različnih ustvarjalnih obdobij, predstavlja lep sprehod po njenem kratkoproznem opusu. Rdeča nit teh oblikovno dokaj raznolikih besedil so junakinje in antijunakinje v različnih življenjskih legah, ki se borijo za svoj prostor pod soncem. Kot je povedala prevajalka Sara Virk, je pri prevajanju sodelovala z avtorico, saj je v zgodbah veliko referenc na kubansko zgodovino in kulturo ter njihov življenjski slog.
Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984-2024 so po besedah Nataše Velikonja nastali v kontekstu 40-letnice gibanja. Kot je izpostavila na predstavitvi, jo je ob snovanju knjige presenetilo nenehno in nikoli končano nasilje nad to populacijo ter neverjetna sposobnost gibanja, da zdrži to nasilje. (konec)tv/kb STA134 2025-02-11/14:51