Cerklje
Prireditev Skupaj imamo se fletno uspela
Krovni zakon o kmetijstvu, ki ga je ministrstvo za teden poslalo v javno obravnavno, po prepričanju ministrstva naslavlja aktualne izzive, na novo kategorizira kmetijska gospodarstva in na novo ureja delovanje javne službe kmetijskega svetovanja. V javni obravnavi je tudi novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naslavlja njihovo zaščito.***
Zakon o kmetijstvu po ministričinih besedah predstavlja nekakšno kmetijstvo ustavo, ki pa je zelo zastarela. \"Zato smo želeli, da je zakon prijaznejši, modernejši,\" je na današnji predstavitvi v Ljubljani poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Po prepričanju generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maše Žagar pa predlog zakona prinaša novosti, ki so bistvene za reševanje aktualnih izzivov. \"Želimo si, da je tako pomemben zakon, kot je zakon o kmetijstvu, pregleden in zato je spisan na novo,\" je dejala. Poudarila je, da so pri pripravili izhajali iz dolgoletnih izkušenj in izkušenj iz terena.
V novem zakonu je tako opredeljeno trajnostno kmetijstvo in vloga trajnostnega kmetijstva, novost so tudi akcijski načrti za ekološko kmetovanje, za mlade kmete in za območja z omejenimi dejavniki, kategorizacija kmetijskih gospodarstev.
Kmetijska gospodarstva naj bi bila tako po novem kategorizirana kot samooskrbna, majhna, razvojna in tržna. \"Delili jih bomo glede na njihov standardni prihodek, to je prihodek, ki ga ima vsako kmetijsko gospodarstvo pripisanega v registru kmetijskih gospodarstev,\" je pojasnila Žagar.
Samooskrbe kmetije naj bi glede na izhodišča bile tiste z nič do 4000 evrov standardnega prihodka, mala kmetijska gospodarstva med 4000 in 12.000 evrov, razvojna med 12.000 in 50.000 evrov, tržne pa tiste z več kot 50.000 evri standardnega prihoda. Pri tem je Žagar zagotovila, da vodenje računovodskih knjig v predlogu zakona ni predvideno.
Ministrstvo z zakonom želi tudi optimizirati delovanje javne službe kmetijskega svetovanja, ki trenutno deluje pod okriljem Kmetijko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Ministrstvo zdaj predlaga, da bi te naloge prevzela novoustanovljena Uprava RS za svetovanje in razvoj, ki bi delovala pod okriljem kmetijskega ministrstva. Spremembe \"smo se lotili premišljeno, morda prvič v zadnjih dveh desetletjih resno in odgovorno, pri čemer menim, da je vsem nam isti cilj, da kmet lahko prideluje hrano, ki jo lahko kasneje uživamo\", je poudarila Čalušić.
\"Ta sistem organizacije naj bi pripomogel k poenotenju dela, racionalizaciji, učinkovitosti porabe proračunskih sredstev in pa seveda tudi k kakovosti storitev za nosilce kmetijskih gospodarstev, za člane kmetij in seveda za drugo širšo javnost. Uprava naj bi začela delovati s 1. januarjem 2026,\" je dejal direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič.
Na upravi bodo zaposlili 330 od 700 ljudi, ki trenutno delajo v kmetijskem svetovanju na zbornici, in sicer brez javnega natečaja. Kot so poudarili na ministrstvu, zakon ne posega v zakon o KGZS, na upravo za svetovanje pa bi prenesli samo del javne svetovalne službe.
Ministrica je zavrnila trditve, da gre za politično obarvan predlog. Na jesenskih volitvah v organe zbornice je namreč močno slavil SDS. \"To novost smo napovedali pred volitvami. Politiziranje je brezpredmetno, ker bomo izgubili osredotočenost na osnovni izziv,\" je dejala Čalušić. Prepričana je tudi, da prenos službe javnega svetovanja ne bo ogrozil proračuna KGZS. Lani je bilo tako od celotnih 35 milijonov evrov proračuna zbornice javni službi kmetijskega svetovanja namenjenih 11 milijonov evrov.
Trenutno se pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog obračuna glede na cenik ministra, ki pa od leta 2012 ni bil spremenjen. \"Cenik je prenizek, a nismo želeli dodatno finančno obremeniti kmetov, zato bo po novem pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog brezplačna,\" je napovedala ministrica in dodala, da bo 1,3 milijona sredstev zdaj bremenilo proračun in ne kmetovalcev za izpolnjevanje zbirnih vlog.
Ena od novosti v predlogu zakonu je tudi umestitev sistema znanja in inovacij v zakon, kot pomembno področje pa je Žagar izpostavila še področje spremljanja in prilagajanja, odzivanja na podnebne spremembe.
Ministrstvo je pripravilo tudi predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih. \"Kmetijske zemlje je premalo za obdelovanje, je težko dostopna in v zadnjih letih jo izgubljamo, zato je treba poskrbeti za tla, ki so naš neobnovljivi vir,\" je poudarila Čalušić. Prvi korak pri tem je, da svoja kmetijska zemljišča zaščiti država, pri čemer ministrstvo ocenjujejo, da ima država okoli 30.000 hektarjev takšnih zemljišč.
\"V drugi fazi želimo, da občine v svojih prostorskih aktih določijo ta trajno varovana kmetijska zemljišča na strokovnih podlagah,\" je dodala Žagar. Ministrica pa je menila, da obstaja potencial, da bi lahko zaščitili do 350.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki je osnova za pridelavo varne hrane in kakovostne.
Predlog predvideva tudi dvig odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, kar bi pomembno pripomoglo pri varovanju oziroma bolj premišljenem načrtovanju gradnje objektov. Povečuje se tudi nabor izvajalcev za gradnjo državnih namakalnih sistemov. \"Zaenkrat lahko državne namakalne sisteme gradi sklad kmetijskih zemljišč, a menimo, da bi to možnost morale imeti vse pravne osebe javnega prava na področju kmetijstva, ki jih je ustanovila država,\" je dejala Žagar.
Ureja se tudi področje uporabe fotovoltaičnih panelov na kmetijskih zemljiščih, pri čemer mora primarna funkcija kmetijskih zemljišč biti pridelava hrane. Pridobljena energija na teh območjih pa bo namenjena le energetski samooskrbi kmetij.
V predlogu novele zakona o gozdovih pa ministrstvo po ministričinih besedah detajlno uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih, plačilo pavšalnih odškodnin, s čimer se zmanjšujejo administrativna bremena za lastnike gozdov s posebnim namenom, omogoča učinkovitejšo digitalizacijo, izboljšuje se organizacija dela zavoda za gozdove ter zagotavlja boljše podatke za upravljanje z gozdovi. \"Na ta način želimo optimizirati nacionalno delovanje, zato da smo maksimalno pripravljeni na to, kar nas bo lahko v prihodnosti še čakalo,\" meni ministrica.
\"Glavno vodilo za spremembo zakona je projekt eGozdarstvo, ki ga izvajamo v okviru načrta za okrevanje in odpornost,\" je dejal generalni direktor direktorata za gozdarstvo Gregor Meterc. Kot je pojasnil, so s tem projektom razvili določene aplikacije, da pa bodo te uporabne tako za javno gozdarsko službo kot tudi za lastnike gozdov, je potrebno urediti dostop do osebnih podatkov in pa podatkovnih zbirk. \"S spremembo zakona tako omogočamo dostop do treh zbirk podatkov, in sicer katastra nepremičnin, zemljiške knjige in centralnega registra prebivalstva. S tem zmanjšamo administrativno breme lastnikom gozdov kot tudi javni gozdarski službi,\" je pojasnil Meterc.
V predlogu novele se med drugim definira tudi gozdna inventura ter njeno izvajanje.
Poleg omenjenih predlogov je ministrstvo ta teden v javno obravnavo poslalo še predloge zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali. (konec)kad/bdo STA150 2025-01-29/16:52
Zakon o kmetijstvu po ministričinih besedah predstavlja nekakšno kmetijstvo ustavo, ki pa je zelo zastarela. \"Zato smo želeli, da je zakon prijaznejši, modernejši,\" je na današnji predstavitvi v Ljubljani poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Po prepričanju generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maše Žagar pa predlog zakona prinaša novosti, ki so bistvene za reševanje aktualnih izzivov. \"Želimo si, da je tako pomemben zakon, kot je zakon o kmetijstvu, pregleden in zato je spisan na novo,\" je dejala. Poudarila je, da so pri pripravili izhajali iz dolgoletnih izkušenj in izkušenj iz terena.
V novem zakonu je tako opredeljeno trajnostno kmetijstvo in vloga trajnostnega kmetijstva, novost so tudi akcijski načrti za ekološko kmetovanje, za mlade kmete in za območja z omejenimi dejavniki, kategorizacija kmetijskih gospodarstev.
Kmetijska gospodarstva naj bi bila tako po novem kategorizirana kot samooskrbna, majhna, razvojna in tržna. \"Delili jih bomo glede na njihov standardni prihodek, to je prihodek, ki ga ima vsako kmetijsko gospodarstvo pripisanega v registru kmetijskih gospodarstev,\" je pojasnila Žagar.
Samooskrbe kmetije naj bi glede na izhodišča bile tiste z nič do 4000 evrov standardnega prihodka, mala kmetijska gospodarstva med 4000 in 12.000 evrov, razvojna med 12.000 in 50.000 evrov, tržne pa tiste z več kot 50.000 evri standardnega prihoda. Pri tem je Žagar zagotovila, da vodenje računovodskih knjig v predlogu zakona ni predvideno.
Ministrstvo z zakonom želi tudi optimizirati delovanje javne službe kmetijskega svetovanja, ki trenutno deluje pod okriljem Kmetijko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Ministrstvo zdaj predlaga, da bi te naloge prevzela novoustanovljena Uprava RS za svetovanje in razvoj, ki bi delovala pod okriljem kmetijskega ministrstva. Spremembe \"smo se lotili premišljeno, morda prvič v zadnjih dveh desetletjih resno in odgovorno, pri čemer menim, da je vsem nam isti cilj, da kmet lahko prideluje hrano, ki jo lahko kasneje uživamo\", je poudarila Čalušić.
\"Ta sistem organizacije naj bi pripomogel k poenotenju dela, racionalizaciji, učinkovitosti porabe proračunskih sredstev in pa seveda tudi k kakovosti storitev za nosilce kmetijskih gospodarstev, za člane kmetij in seveda za drugo širšo javnost. Uprava naj bi začela delovati s 1. januarjem 2026,\" je dejal direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič.
Na upravi bodo zaposlili 330 od 700 ljudi, ki trenutno delajo v kmetijskem svetovanju na zbornici, in sicer brez javnega natečaja. Kot so poudarili na ministrstvu, zakon ne posega v zakon o KGZS, na upravo za svetovanje pa bi prenesli samo del javne svetovalne službe.
Ministrica je zavrnila trditve, da gre za politično obarvan predlog. Na jesenskih volitvah v organe zbornice je namreč močno slavil SDS. \"To novost smo napovedali pred volitvami. Politiziranje je brezpredmetno, ker bomo izgubili osredotočenost na osnovni izziv,\" je dejala Čalušić. Prepričana je tudi, da prenos službe javnega svetovanja ne bo ogrozil proračuna KGZS. Lani je bilo tako od celotnih 35 milijonov evrov proračuna zbornice javni službi kmetijskega svetovanja namenjenih 11 milijonov evrov.
Trenutno se pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog obračuna glede na cenik ministra, ki pa od leta 2012 ni bil spremenjen. \"Cenik je prenizek, a nismo želeli dodatno finančno obremeniti kmetov, zato bo po novem pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog brezplačna,\" je napovedala ministrica in dodala, da bo 1,3 milijona sredstev zdaj bremenilo proračun in ne kmetovalcev za izpolnjevanje zbirnih vlog.
Ena od novosti v predlogu zakonu je tudi umestitev sistema znanja in inovacij v zakon, kot pomembno področje pa je Žagar izpostavila še področje spremljanja in prilagajanja, odzivanja na podnebne spremembe.
Ministrstvo je pripravilo tudi predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih. \"Kmetijske zemlje je premalo za obdelovanje, je težko dostopna in v zadnjih letih jo izgubljamo, zato je treba poskrbeti za tla, ki so naš neobnovljivi vir,\" je poudarila Čalušić. Prvi korak pri tem je, da svoja kmetijska zemljišča zaščiti država, pri čemer ministrstvo ocenjujejo, da ima država okoli 30.000 hektarjev takšnih zemljišč.
\"V drugi fazi želimo, da občine v svojih prostorskih aktih določijo ta trajno varovana kmetijska zemljišča na strokovnih podlagah,\" je dodala Žagar. Ministrica pa je menila, da obstaja potencial, da bi lahko zaščitili do 350.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki je osnova za pridelavo varne hrane in kakovostne.
Predlog predvideva tudi dvig odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, kar bi pomembno pripomoglo pri varovanju oziroma bolj premišljenem načrtovanju gradnje objektov. Povečuje se tudi nabor izvajalcev za gradnjo državnih namakalnih sistemov. \"Zaenkrat lahko državne namakalne sisteme gradi sklad kmetijskih zemljišč, a menimo, da bi to možnost morale imeti vse pravne osebe javnega prava na področju kmetijstva, ki jih je ustanovila država,\" je dejala Žagar.
Ureja se tudi področje uporabe fotovoltaičnih panelov na kmetijskih zemljiščih, pri čemer mora primarna funkcija kmetijskih zemljišč biti pridelava hrane. Pridobljena energija na teh območjih pa bo namenjena le energetski samooskrbi kmetij.
V predlogu novele zakona o gozdovih pa ministrstvo po ministričinih besedah detajlno uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih, plačilo pavšalnih odškodnin, s čimer se zmanjšujejo administrativna bremena za lastnike gozdov s posebnim namenom, omogoča učinkovitejšo digitalizacijo, izboljšuje se organizacija dela zavoda za gozdove ter zagotavlja boljše podatke za upravljanje z gozdovi. \"Na ta način želimo optimizirati nacionalno delovanje, zato da smo maksimalno pripravljeni na to, kar nas bo lahko v prihodnosti še čakalo,\" meni ministrica.
\"Glavno vodilo za spremembo zakona je projekt eGozdarstvo, ki ga izvajamo v okviru načrta za okrevanje in odpornost,\" je dejal generalni direktor direktorata za gozdarstvo Gregor Meterc. Kot je pojasnil, so s tem projektom razvili določene aplikacije, da pa bodo te uporabne tako za javno gozdarsko službo kot tudi za lastnike gozdov, je potrebno urediti dostop do osebnih podatkov in pa podatkovnih zbirk. \"S spremembo zakona tako omogočamo dostop do treh zbirk podatkov, in sicer katastra nepremičnin, zemljiške knjige in centralnega registra prebivalstva. S tem zmanjšamo administrativno breme lastnikom gozdov kot tudi javni gozdarski službi,\" je pojasnil Meterc.
V predlogu novele se med drugim definira tudi gozdna inventura ter njeno izvajanje.
Poleg omenjenih predlogov je ministrstvo ta teden v javno obravnavo poslalo še predloge zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali. (konec)kad/bdo STA150 2025-01-29/16:52