Zahtevani donos na britanske obveznice na 27-letnem
02.09.2025, 12:27
letnem vrhu London/Pariz, 02. septembra (STA) - Državne obveznice ZDA in evropskih držav so se ob negotovih gospodarskih razmerah znašle pod precejšnjim pritiskom. Ob kopičenju javnega dolga so posebej na udaru v Veliki Britaniji, kjer je zahtevana donosnost na sekundarnem trgu najvišje v 27 letih, in v Franciji, kjer je dosegla 14-letni vrh, poročajo tuje tiskovne agencije.***
Zahtevana donosnost na britanske tridesetletne državne obveznice, znane tudi kot gilts, je med trgovanjem na sekundarnem trgu dosegla 5,7 odstotka, s tem pa pristala na najvišji ravni po letu 1998. Nekoliko nižji, 4,8-odstotne, je donos do dospetja na 10-letne državne dolžniške vrednostne papirje.
Prav tako je upadla vrednost britanskega funta, in sicer glede na dolar za en odstotek in glede na evro za 0,6 odstotka. Za britansko valuto je treba tako odšteti 1,34 dolarja oz. 1,15 evra.
Negativni trendi so posledica zaskrbljenosti trgov glede britanskih javnih financ. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves namreč mrzlično išče načine za znižanje javnofinančnega primanjkljaja, ki je pri 51 milijardah funtov.
Na Otoku jih jeseni čaka priprava novih proračunskih dokumentov, mnoge pa skrbi, da bo vlada za uravnoteženje javnih financ prisiljena zvišati davke in zmanjšati javno porabo.
V Franciji je medtem zahtevana donosnost za 30-letne državne obveznice na sekundarnem trgu s 4,5 odstotka pristala na najvišjem vrhu po letu 2011. Močno je porasel tudi zahtevani donos do dospetja na francoske 10-letne državne dolžniške vrednostne papirje, in sicer na 3,6 odstotka.
Vlagatelji so zaskrbljeni zaradi politične krize v državi. Francoski premier Francois Bayrou je namreč prejšnji teden napovedal glasovanje o zaupnici svoji manjšinski vladi.
Zaplet je posledica vladnih napovedi drastičnih proračunskih rezov. Bayroujev varčevalni proračun, ki s ciljem zmanjšati naraščajoči dolg Francije vključuje zmanjšanje števila praznikov in zamrznitev povečanja porabe, je predmet ostrega nasprotovanja. Vlada želi z njim prihraniti približno 44 milijard evrov. (konec)mrn/jes STA077 2025-09-02/12:26