Literarni večer
Ob obletnici Gregorčičevega rojstva
Če želimo v Sloveniji pospešiti zeleni prehod, morajo biti postopki umeščanja objektov obnovljivih virov energije v prostor bolj vključujoči do državljanov, je bil eden glavnih poudarkov konference, ki so jo v Ljubljani pripravile nevladne organizacije. Sodelujoči so izpostavili tudi pomembnost sistemskih podpor države.***
V okviru današnjega dogodka so predstavniki okoljske organizacije Focus, PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Inštituta za politike prostora IPoP osvetlili številne izzive, s katerimi se Slovenija sooča pri prehodu iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Čeprav je država letos prvič uspela doseči 25-odstotni delež energije iz teh virov v končni rabi energije, pa v luči doseganja ambicioznejših ciljev, ki jih bo morala uresničiti do leta 2030, na področju uvajanja novih obnovljivih virov zaostaja, so opozorili.
Predstavnica Evropske komisije v Sloveniji Barbare Jermol Marcinčak je spomnila, da je na ravni EU cilj do leta 2030 doseči 42,5-odstotni delež energije iz obnovljivih virov energije, za kar je bila sprejeta tudi evropska zakonodaja. \"V EU smo vodilna sila pri naslavljanju pravičnega prehoda, ampak brez široke podpore javnosti in opolnomočenih državljanov bodo to res samo zaveze, vse skupaj pa ne bo potekalo tako hitro,\" je izpostavila. V luči tega bi morali pripravljavci zakonodaje po njenem mnenju večkrat poudariti neposredne koristi zelenega prehoda, kot so boljša kakovost življenja, nižji stroški zdravstvenega sistema in nova delovna mesta.
Da do uresničitve ambicioznih ciljev glede obnovljivih virov energije Slovenijo čaka zelo naporna pot, pa je ocenil okoljski pravnik iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic Aljoša Petek. \"Lokalnim skupnostim pogosto ni jasno, zakaj se v njihovem okolju nekaj gradi zaradi še vedno odsotnih jasnih strateških usmeritev države, kje in kako naj se v Sloveniji postavljajo sončni in še posebej vetrni objekti,\" je orisal enega od razlogov za počasne premike.
Na podlagi izkušenj z državljani, civilnimi iniciativami in organizacijami, ki se na njih obračajo po pravno pomoč, so prišli po njegovih besedah do ugotovitve, da se še posebej pri energetskih, industrijskih in infrastrukturnih projektih \"država, občine in investitorji prepozno ter včasih preveč pokroviteljsko in neresno lotevajo obveščanja in sodelovanja z lokalno ali državno skupnostjo\". Kot je dodal, imamo na tem področju trenutno \"preveč primerov slabih praks\".
Izpostavil je tudi problem zapletenih zakonodajnih postopkov. Da bi opolnomočili in ozavestili javnost ter različne deležnike na področju sodelovanja v postopkih umeščanja obnovljivih virov v prostor, pa so v organizaciji na podlagi obstoječe zakonodaje pripravili tudi posebno brezplačno spletno orodje - vodnik do energije sonca in vetra. \"Gre za priročnik, v katerem lahko na razumljiv, a obenem z argumenti in pa tudi z zakonodajo podprt način predstavljamo vse možne postopke umeščanja vetrnih in pa sončnih elektrarn v prostor v Sloveniji,\" je dejal.
O pomenu zgodnjega vključevanja lokalnih prebivalcev v procese odločitve glede umeščanja obnovljivih virov je spregovorila tudi Senka Šifkovič iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic. \"Če se postavljajo vetrnice, se na teren pride s praznim listom, ne z narisanimi vetrnicami,\" je ponazorila in dodala, da mora pri komunikaciji z lokalnimi prebivalci sodelovati tudi stroka. \"Ljudje imajo pravico biti obveščeni, slišani, da jim je vse razloženo ter da se nekdo na njihove pomisleke tudi odzove,\" je poudarila in dodala, da bi morala k takšnemu ravnanju investitorje sistemsko spodbujati tudi država.
Zaradi težav pri umeščanju vetrnih elektrarn so se predstavniki nevladnih organizacijah, ki so organizirale današnjo konferenco, v zadnjih mesecih lotili tudi preučevanja ovir pri umeščanju vetrnih elektrarn v slovenski prostor, pri čemer so se še posebej osredotočili na primer umeščanja teh elektrarn na Pohorju. Med glavnimi ugotovitvami je Katja Huš iz okoljske organizacije Focus izpostavila pomanjkanje usmeritev pri prostorskem načrtovanju in strokovne podpore ter spremljanja postopkov umeščanja s strani države. \"V praksi se te težave kažejo tudi v slabo pripravljenih in vodenih projektih na bolj ali manj primernih lokacijah in pa tudi v nekem zaustavljanju oz. prekinjanju načrtovalskih procesov,\" je navedla.
Po njenih besedah bi bilo priporočljivo imeti kontaktno središče, ki bi usmerjalo investitorje in načrtovalce pri formalnih in neformalnih procesih vključevanja javnosti in na katero bi se lahko prebivalci obrnili prebivalci z vprašanji glede morebitnih načrtov v njihovi okolici.
Sodelujoči na konferenci so predstavili tudi primere dobrih praks umeščanja obnovljivih virov energije na Nizozemskem. Kot je povedal predsednik nizozemske nacionalne krovne in zagovorniške organizacije energetskih zadrug EnergieSamen Siward Zomer, imajo ključno vlogo pri tem demokratični procesi vključevanja državljanov v te procese. Država spodbuja tudi vzpostavljanje energetskih skupnosti, ki skupno investirajo v projekte vetrnih in sončnih elektrarn. Takšnih skupnosti je trenutno blizu 700. (konec)las/zc STA102 2024-10-22/13:47
V okviru današnjega dogodka so predstavniki okoljske organizacije Focus, PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Inštituta za politike prostora IPoP osvetlili številne izzive, s katerimi se Slovenija sooča pri prehodu iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Čeprav je država letos prvič uspela doseči 25-odstotni delež energije iz teh virov v končni rabi energije, pa v luči doseganja ambicioznejših ciljev, ki jih bo morala uresničiti do leta 2030, na področju uvajanja novih obnovljivih virov zaostaja, so opozorili.
Predstavnica Evropske komisije v Sloveniji Barbare Jermol Marcinčak je spomnila, da je na ravni EU cilj do leta 2030 doseči 42,5-odstotni delež energije iz obnovljivih virov energije, za kar je bila sprejeta tudi evropska zakonodaja. \"V EU smo vodilna sila pri naslavljanju pravičnega prehoda, ampak brez široke podpore javnosti in opolnomočenih državljanov bodo to res samo zaveze, vse skupaj pa ne bo potekalo tako hitro,\" je izpostavila. V luči tega bi morali pripravljavci zakonodaje po njenem mnenju večkrat poudariti neposredne koristi zelenega prehoda, kot so boljša kakovost življenja, nižji stroški zdravstvenega sistema in nova delovna mesta.
Da do uresničitve ambicioznih ciljev glede obnovljivih virov energije Slovenijo čaka zelo naporna pot, pa je ocenil okoljski pravnik iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic Aljoša Petek. \"Lokalnim skupnostim pogosto ni jasno, zakaj se v njihovem okolju nekaj gradi zaradi še vedno odsotnih jasnih strateških usmeritev države, kje in kako naj se v Sloveniji postavljajo sončni in še posebej vetrni objekti,\" je orisal enega od razlogov za počasne premike.
Na podlagi izkušenj z državljani, civilnimi iniciativami in organizacijami, ki se na njih obračajo po pravno pomoč, so prišli po njegovih besedah do ugotovitve, da se še posebej pri energetskih, industrijskih in infrastrukturnih projektih \"država, občine in investitorji prepozno ter včasih preveč pokroviteljsko in neresno lotevajo obveščanja in sodelovanja z lokalno ali državno skupnostjo\". Kot je dodal, imamo na tem področju trenutno \"preveč primerov slabih praks\".
Izpostavil je tudi problem zapletenih zakonodajnih postopkov. Da bi opolnomočili in ozavestili javnost ter različne deležnike na področju sodelovanja v postopkih umeščanja obnovljivih virov v prostor, pa so v organizaciji na podlagi obstoječe zakonodaje pripravili tudi posebno brezplačno spletno orodje - vodnik do energije sonca in vetra. \"Gre za priročnik, v katerem lahko na razumljiv, a obenem z argumenti in pa tudi z zakonodajo podprt način predstavljamo vse možne postopke umeščanja vetrnih in pa sončnih elektrarn v prostor v Sloveniji,\" je dejal.
O pomenu zgodnjega vključevanja lokalnih prebivalcev v procese odločitve glede umeščanja obnovljivih virov je spregovorila tudi Senka Šifkovič iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic. \"Če se postavljajo vetrnice, se na teren pride s praznim listom, ne z narisanimi vetrnicami,\" je ponazorila in dodala, da mora pri komunikaciji z lokalnimi prebivalci sodelovati tudi stroka. \"Ljudje imajo pravico biti obveščeni, slišani, da jim je vse razloženo ter da se nekdo na njihove pomisleke tudi odzove,\" je poudarila in dodala, da bi morala k takšnemu ravnanju investitorje sistemsko spodbujati tudi država.
Zaradi težav pri umeščanju vetrnih elektrarn so se predstavniki nevladnih organizacijah, ki so organizirale današnjo konferenco, v zadnjih mesecih lotili tudi preučevanja ovir pri umeščanju vetrnih elektrarn v slovenski prostor, pri čemer so se še posebej osredotočili na primer umeščanja teh elektrarn na Pohorju. Med glavnimi ugotovitvami je Katja Huš iz okoljske organizacije Focus izpostavila pomanjkanje usmeritev pri prostorskem načrtovanju in strokovne podpore ter spremljanja postopkov umeščanja s strani države. \"V praksi se te težave kažejo tudi v slabo pripravljenih in vodenih projektih na bolj ali manj primernih lokacijah in pa tudi v nekem zaustavljanju oz. prekinjanju načrtovalskih procesov,\" je navedla.
Po njenih besedah bi bilo priporočljivo imeti kontaktno središče, ki bi usmerjalo investitorje in načrtovalce pri formalnih in neformalnih procesih vključevanja javnosti in na katero bi se lahko prebivalci obrnili prebivalci z vprašanji glede morebitnih načrtov v njihovi okolici.
Sodelujoči na konferenci so predstavili tudi primere dobrih praks umeščanja obnovljivih virov energije na Nizozemskem. Kot je povedal predsednik nizozemske nacionalne krovne in zagovorniške organizacije energetskih zadrug EnergieSamen Siward Zomer, imajo ključno vlogo pri tem demokratični procesi vključevanja državljanov v te procese. Država spodbuja tudi vzpostavljanje energetskih skupnosti, ki skupno investirajo v projekte vetrnih in sončnih elektrarn. Takšnih skupnosti je trenutno blizu 700. (konec)las/zc STA102 2024-10-22/13:47
Najnovejše