Visoka obletnica
Glasbeni jubilej
Nocoj se s šestimi filmskimi projekcijami programa Kino Basaglia in okroglo mizo z naslovom Od blizu ni nihče normalen v Slovenski kinoteki v Ljubljani pričenja niz dogodkov Evropske prestolnice kulture (EPK), posvečen italijanskemu psihiatru Francu Basaglii (1924-1980), ki je sprožil veliko reforme psihiatrije.***
Kino Basaglia je del Projekta Basaglia, ki poteka v sklopu uradnega programa letošnje EPK Nova Gorica - Gorica, nekaj dogodkov pa je v Ljubljani potekalo že novembra, ko so v Italiji obeleževali stoletnico rojstva psihiatra, ki je zaslužen, da so v Italiji postopoma zaprli psihiatrične bolnišnice.
Reformo, po besedah organizatorjev \"eno največjih družbenih revolucij druge polovice 20. stoletja\", je Basaglia kot direktor psihiatrične bolnišnice izvedel prav v Gorici (1961-1969) in Trstu (1971-1979). Začel je z reformo zdravljenja psihičnih bolezni, nadaljeval z zapiranjem zaprtih ustanov in osvobajanjem pacientov, nazadnje pa so v Italiji leta 1978 sprejeli zakonom 180, s katerim se je začelo postopno zapiranje t.i. umobolnic po vsej Italiji.
Osvobajanje zaprtih in trpinčenih bolnikov, ki je odmevalo po vsem svetu, je potekalo pod geslom Svoboda je terapevtska. Kot pravi eden zadnjih živečih Basaglievih sodelavcev Peppe Dell\'Acqua, z Basaglio duševni bolniki postanejo osebe, državljani, samostojni subjekti, vsak s svojo zgodbo, so zapisali na Zavodu GO!2025.
V Kinoteki bodo v dveh programskih sklopih prvič v Sloveniji prikazani dokumentarni filmi, ki pričajo o prelomni reformi psihiatrije, o Basaglievi poti in o razmerah v italijanskih psihiatričnih ustanovah od konca šestdesetih let do začetka osemdesetih, ko je Basaglia umrl in ko so se zloglasne umobolnice začele zapirati, nastajale pa so nove oblike skrbi za duševno zdravje.
Najprej bodo na ogled trije kratki italijanski filmi Abelovi vrtovi (1968), So reveži nori? (1971) in Spuščene vajeti (1974) ter desetminutni švicarski Odvežimo norce, ki ga je leta 1971 posnel Fernaldo Di Giammateo. Prikazuje Basaglio, ko je kot direktor psihiatrične bolnišnice ukinil zdravljenje z elektrošoki in odprl vrata bolnišničnih oddelkov, spregovori pa tudi o primeru očetomora, ki ga je zagrešil njegov nekdanji pacient.
Po projekcijah bodo na okrogli mizi spregovorili o Basaglii, njegovi dediščini in reformah, pa tudi o prihajajoči prvi knjigi njegovih spisov v slovenskem jeziku Od blizu ni nihče normalen, ki jo bo izdala Založba /*cf. Sodelovali bodo kuratorka Kina Basaglia Mila Lazić, poznavalec Basaglievega življenja in dela, univerzitetni profesor Vito Flaker in direktorica Muzeja norosti na Tratah Sonja Bezjak.
Po okrogli mizi bodo predvajali še dva dokumentarna filma, Pohabljeno drevo (1982) in Polet (1975). Slednjega je posnel Silvano Agosti, ki je nekoč povedal, ga je Basaglia povabil v Trst, ker si je uspel izposoditi letalo in se je želel s pacienti, ki so vedno živeli zaprti, sprehoditi po nebu. \"Ta film je enostavna kronika enega dneva sreče.\"
Med 8. in 13. junijem bo v sklopu Projekta Basalgia na pot po Sloveniji krenil Konj Marko, znamenita modra skulptura, s katerim so Basaglievo osebje in oskrbovanci podrli vrata tržaške psihiatrične bolnice in tako fizično in simbolično stopili v središče mesta. Novembra bo v obeh Goricah potekala mednarodna konferenca Franco Basaglia onkraj meja. Prakse svobode. (konec)eho/eho STA108 2025-05-22/13:19
Kino Basaglia je del Projekta Basaglia, ki poteka v sklopu uradnega programa letošnje EPK Nova Gorica - Gorica, nekaj dogodkov pa je v Ljubljani potekalo že novembra, ko so v Italiji obeleževali stoletnico rojstva psihiatra, ki je zaslužen, da so v Italiji postopoma zaprli psihiatrične bolnišnice.
Reformo, po besedah organizatorjev \"eno največjih družbenih revolucij druge polovice 20. stoletja\", je Basaglia kot direktor psihiatrične bolnišnice izvedel prav v Gorici (1961-1969) in Trstu (1971-1979). Začel je z reformo zdravljenja psihičnih bolezni, nadaljeval z zapiranjem zaprtih ustanov in osvobajanjem pacientov, nazadnje pa so v Italiji leta 1978 sprejeli zakonom 180, s katerim se je začelo postopno zapiranje t.i. umobolnic po vsej Italiji.
Osvobajanje zaprtih in trpinčenih bolnikov, ki je odmevalo po vsem svetu, je potekalo pod geslom Svoboda je terapevtska. Kot pravi eden zadnjih živečih Basaglievih sodelavcev Peppe Dell\'Acqua, z Basaglio duševni bolniki postanejo osebe, državljani, samostojni subjekti, vsak s svojo zgodbo, so zapisali na Zavodu GO!2025.
V Kinoteki bodo v dveh programskih sklopih prvič v Sloveniji prikazani dokumentarni filmi, ki pričajo o prelomni reformi psihiatrije, o Basaglievi poti in o razmerah v italijanskih psihiatričnih ustanovah od konca šestdesetih let do začetka osemdesetih, ko je Basaglia umrl in ko so se zloglasne umobolnice začele zapirati, nastajale pa so nove oblike skrbi za duševno zdravje.
Najprej bodo na ogled trije kratki italijanski filmi Abelovi vrtovi (1968), So reveži nori? (1971) in Spuščene vajeti (1974) ter desetminutni švicarski Odvežimo norce, ki ga je leta 1971 posnel Fernaldo Di Giammateo. Prikazuje Basaglio, ko je kot direktor psihiatrične bolnišnice ukinil zdravljenje z elektrošoki in odprl vrata bolnišničnih oddelkov, spregovori pa tudi o primeru očetomora, ki ga je zagrešil njegov nekdanji pacient.
Po projekcijah bodo na okrogli mizi spregovorili o Basaglii, njegovi dediščini in reformah, pa tudi o prihajajoči prvi knjigi njegovih spisov v slovenskem jeziku Od blizu ni nihče normalen, ki jo bo izdala Založba /*cf. Sodelovali bodo kuratorka Kina Basaglia Mila Lazić, poznavalec Basaglievega življenja in dela, univerzitetni profesor Vito Flaker in direktorica Muzeja norosti na Tratah Sonja Bezjak.
Po okrogli mizi bodo predvajali še dva dokumentarna filma, Pohabljeno drevo (1982) in Polet (1975). Slednjega je posnel Silvano Agosti, ki je nekoč povedal, ga je Basaglia povabil v Trst, ker si je uspel izposoditi letalo in se je želel s pacienti, ki so vedno živeli zaprti, sprehoditi po nebu. \"Ta film je enostavna kronika enega dneva sreče.\"
Med 8. in 13. junijem bo v sklopu Projekta Basalgia na pot po Sloveniji krenil Konj Marko, znamenita modra skulptura, s katerim so Basaglievo osebje in oskrbovanci podrli vrata tržaške psihiatrične bolnice in tako fizično in simbolično stopili v središče mesta. Novembra bo v obeh Goricah potekala mednarodna konferenca Franco Basaglia onkraj meja. Prakse svobode. (konec)eho/eho STA108 2025-05-22/13:19