Bled–Bohinj
Kolesarska povezava letos ne bo odprta
Za izvedbo načrtov članic EU na področju civilne rabe jedrske energije bodo potrebne naložbe v višini vsaj 241 milijard evrov, je v najnovejšem ilustrativnem jedrskem programu ocenila Evropska komisija. Gre tako za podaljšanje delovanja obstoječih reaktorjev kot za gradnjo novih. Dodatne naložbe pa bodo potrebne še za manjše modularne reaktorje.***
V jedrskem sektorju so se namreč v zadnjih letih pojavile inovativne rešitve, kot so mali modularni reaktorji in napredni modularni reaktorji ter celo mikroreaktorji, a ti še nekaj let ne bodo v širši komercialni rabi.
Na daljši rok je veliko upanje tudi jedrska fuzija, po kateri bi v reaktorju z združevanjem vodikovih jeder posnemali delovanje sonca in ustvarjali velikanske količine energije.
Evropska komisija v sporočilu za javnost izpostavlja, da je za več članic EU jedrska energija pomembna komponentna razogljičenja v energetskem sektorju, gospodarske konkurenčnosti in varnosti oskrbe z energijo. Med temi je tudi Slovenija, ki načrtuje novo nuklearko v Krškem (Jek 2), katere investicijska vrednost brez stroškov financiranja je ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov. Končna investicijska odločitev za novo nuklearko naj bi padla leta 2028, gradnja pa bi potem potekala v naslednjem desetletju.
Evropska komisija sicer ocenjuje, da bo več kot 90 odstotkov električne energije v EU leta 2040 prišlo iz razogljičenih virov. Primarno bodo to obnovljivi viri energije, ki naj bi jih dopolnjevala jedrska energija. \"Bistveno je, da so vsi brezogljični in nizkoogljični viri potrebni za razogljičenje energetskega sistema unije,\" so zapisali v Bruslju.
Skupna moč jedrskih reaktorjev v EU naj bi z letošnjih 98 gigavatov (GW) do 2050 narasla na 109 GW.
\"Zato je pomembno ohraniti vodilno tehnološko vlogo EU v sektorju,\" so ob objavi osmega ilustrativnega jedrskega programa zapisali v Evropski komisiji.
Program predstavlja tudi usmeritve za delovanje držav na področju civilne rabe jedrske energije. Med drugim poudarek daje na zagotavljanju najvišjih standardov jedrske varnosti in varnem ter odgovornem ravnanju z jedrskimi odpadki. Prek okrepljenega sodelovanja med nacionalnimi jedrskimi regulatorji naj bi tudi pospešili licenciranje jedrske tehnologije, prek razvijanja dolgoročnega sodelovanja z verodostojnimi mednarodnimi partnerji pa naj bi si EU zagotovila stabilno in diverzificirano oskrbo z jedrskim gorivom.
Komisija izpostavlja tudi pomen nadgradnje znanj obstoječe delovne sile v jedrskem sektorju, privabljanje novih talentov v panoge in spodbujanje zagonskih podjetij v sektorju.
O programu bodo v ponedeljek v Luxembourgu razpravljali tudi ministri članic EU, pristojni za energijo. Iz Slovenije se bo zasedanja udeležil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. (konec)jes/jb STA150 2025-06-13/15:08
V jedrskem sektorju so se namreč v zadnjih letih pojavile inovativne rešitve, kot so mali modularni reaktorji in napredni modularni reaktorji ter celo mikroreaktorji, a ti še nekaj let ne bodo v širši komercialni rabi.
Na daljši rok je veliko upanje tudi jedrska fuzija, po kateri bi v reaktorju z združevanjem vodikovih jeder posnemali delovanje sonca in ustvarjali velikanske količine energije.
Evropska komisija v sporočilu za javnost izpostavlja, da je za več članic EU jedrska energija pomembna komponentna razogljičenja v energetskem sektorju, gospodarske konkurenčnosti in varnosti oskrbe z energijo. Med temi je tudi Slovenija, ki načrtuje novo nuklearko v Krškem (Jek 2), katere investicijska vrednost brez stroškov financiranja je ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov. Končna investicijska odločitev za novo nuklearko naj bi padla leta 2028, gradnja pa bi potem potekala v naslednjem desetletju.
Evropska komisija sicer ocenjuje, da bo več kot 90 odstotkov električne energije v EU leta 2040 prišlo iz razogljičenih virov. Primarno bodo to obnovljivi viri energije, ki naj bi jih dopolnjevala jedrska energija. \"Bistveno je, da so vsi brezogljični in nizkoogljični viri potrebni za razogljičenje energetskega sistema unije,\" so zapisali v Bruslju.
Skupna moč jedrskih reaktorjev v EU naj bi z letošnjih 98 gigavatov (GW) do 2050 narasla na 109 GW.
\"Zato je pomembno ohraniti vodilno tehnološko vlogo EU v sektorju,\" so ob objavi osmega ilustrativnega jedrskega programa zapisali v Evropski komisiji.
Program predstavlja tudi usmeritve za delovanje držav na področju civilne rabe jedrske energije. Med drugim poudarek daje na zagotavljanju najvišjih standardov jedrske varnosti in varnem ter odgovornem ravnanju z jedrskimi odpadki. Prek okrepljenega sodelovanja med nacionalnimi jedrskimi regulatorji naj bi tudi pospešili licenciranje jedrske tehnologije, prek razvijanja dolgoročnega sodelovanja z verodostojnimi mednarodnimi partnerji pa naj bi si EU zagotovila stabilno in diverzificirano oskrbo z jedrskim gorivom.
Komisija izpostavlja tudi pomen nadgradnje znanj obstoječe delovne sile v jedrskem sektorju, privabljanje novih talentov v panoge in spodbujanje zagonskih podjetij v sektorju.
O programu bodo v ponedeljek v Luxembourgu razpravljali tudi ministri članic EU, pristojni za energijo. Iz Slovenije se bo zasedanja udeležil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. (konec)jes/jb STA150 2025-06-13/15:08