Menjava oskrbnikov
Zavetišče v Gozdu začasno zaprto
S koncertom Magični baročni oprekelj se bo drevi ob 20. uri v Radovljiški graščini začel 43. Festival Radovljica, ki daje poudarek starejši glasbi. Letošnji repertoar desetih koncertov, ki se bodo zvrstili do 26. avgusta, obsega glasbo od monofonije 11. stoletja do romantične klavirske glasbe. Nastopilo bo 58 glasbenikov iz 21 držav.***
Festival Radovljica, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, je znan po starejši glasbi, na svoje sporede pa že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.
Koncertni večeri se odvijajo v Radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra v Radovljici in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. V sklopu festivala poteka mojstrski tečaj za kljunasto flavto, festival pa letos sodeluje tudi z Narodno galerijo in festivalom poezije Pranger.
Festivalski program je že 19. leto zapored pripravil umetniški vodja Domen Marinčič. Kot je povedal na novinarski konferenci konec maja, se pri izbiri repertoarja vsako leto trudi za unikatne sporede, ki nastanejo posebej za festival. Letos bodo takšni štirje.
Pet koncertov bo imelo slovensko noto, od teh bosta dva posvečena starejši slovenski glasbeni dediščini 16. stoletja, na treh drugih pa bodo nastopili slovenski umetniki.
Največji letošnji projekt bo izvedba oratorija Sveta Neža Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in 13-članskim Festivalskim baročnim orkestrom, ki je nastal ob 40. obletnici festivala in v katerem igrajo pretežno slovenski godalci.
Na današnjem otvoritvenem koncertu bodo zazvenele sonate in kantate z edinstvenim izvirnim glasbilom, baročnim oprekljem, ki je nastal leta 1758 v Barceloni. Solista ansambla La Gioia Armonica bosta znani kontratenorist Terry Wey in Margit Übelleacker.
Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena s pesmimi 12. in 13. stoletja, znani vokalni ansambel Cappella Pratensis pa bo prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena.
Sedemčlanski ansambel Le Filigrane bo nastopil z arijami z obligatno pozavno iz italijanskih oratorijev. Ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer, ki je kot otrok veliko časa preživel pri starih starših v Kranjski Gori, pa bo izvajal glasbo slepega renesančnega mojstra Giacoma Gorzanisa.
Ruska pianistka Olga Pashchenko, ki je med najvidnejšimi solisti na zgodovinskih klavirjih, bo svoj spored posvetila koncertnemu repertoarju največje pianistke romantične dobe Clare Schumann.
Festivalska publika bo spoznala tudi nov projekt hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo Katarine Livljanić, in sicer uprizoritev grške drame o kraljici Troje Hekubi na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z 10 pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri.
Cikel Bachove glasbe letos nadaljujejo njegove sonate za violo da gamba z brazilskim gambistom Juanom Manuelom Quintano in francosko čembalistko Céline Frisch. Sklepni koncert pa bo posvečen duhovni glasbi mojstra 15. stoletja Mattea da Perugia z ansamblom La Fonte Musica, ki ga vodi Michele Pasotti. (konec)tzu/av STA012 2025-08-09/06:00
Festival Radovljica, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, je znan po starejši glasbi, na svoje sporede pa že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.
Koncertni večeri se odvijajo v Radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra v Radovljici in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. V sklopu festivala poteka mojstrski tečaj za kljunasto flavto, festival pa letos sodeluje tudi z Narodno galerijo in festivalom poezije Pranger.
Festivalski program je že 19. leto zapored pripravil umetniški vodja Domen Marinčič. Kot je povedal na novinarski konferenci konec maja, se pri izbiri repertoarja vsako leto trudi za unikatne sporede, ki nastanejo posebej za festival. Letos bodo takšni štirje.
Pet koncertov bo imelo slovensko noto, od teh bosta dva posvečena starejši slovenski glasbeni dediščini 16. stoletja, na treh drugih pa bodo nastopili slovenski umetniki.
Največji letošnji projekt bo izvedba oratorija Sveta Neža Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in 13-članskim Festivalskim baročnim orkestrom, ki je nastal ob 40. obletnici festivala in v katerem igrajo pretežno slovenski godalci.
Na današnjem otvoritvenem koncertu bodo zazvenele sonate in kantate z edinstvenim izvirnim glasbilom, baročnim oprekljem, ki je nastal leta 1758 v Barceloni. Solista ansambla La Gioia Armonica bosta znani kontratenorist Terry Wey in Margit Übelleacker.
Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena s pesmimi 12. in 13. stoletja, znani vokalni ansambel Cappella Pratensis pa bo prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena.
Sedemčlanski ansambel Le Filigrane bo nastopil z arijami z obligatno pozavno iz italijanskih oratorijev. Ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer, ki je kot otrok veliko časa preživel pri starih starših v Kranjski Gori, pa bo izvajal glasbo slepega renesančnega mojstra Giacoma Gorzanisa.
Ruska pianistka Olga Pashchenko, ki je med najvidnejšimi solisti na zgodovinskih klavirjih, bo svoj spored posvetila koncertnemu repertoarju največje pianistke romantične dobe Clare Schumann.
Festivalska publika bo spoznala tudi nov projekt hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo Katarine Livljanić, in sicer uprizoritev grške drame o kraljici Troje Hekubi na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z 10 pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri.
Cikel Bachove glasbe letos nadaljujejo njegove sonate za violo da gamba z brazilskim gambistom Juanom Manuelom Quintano in francosko čembalistko Céline Frisch. Sklepni koncert pa bo posvečen duhovni glasbi mojstra 15. stoletja Mattea da Perugia z ansamblom La Fonte Musica, ki ga vodi Michele Pasotti. (konec)tzu/av STA012 2025-08-09/06:00