Volivci doslej svojo voljo izrazili na 23 zakonodajnih referendumih (kronologija)
pripravila Lara Draškovič Ljubljana

V zgodovini samostojne države so volivci svojo voljo na zakonodajnih referendumih izrazili 23-krat, kar nekaj zakonov so na referendumskem glasovanju zavrnili. Referendum o zakonu o dodatkih k pokojninam za umetniške dosežke, ki ga zahteva SDS, bo že 24. zakonodajni referendum, na katerega se bodo odpravili slovenski volivci.***
STA objavlja kronologijo izvedenih zakonodajnih referendumov v zgodovini samostojne države.
10. januar 1999 - Na zahtevo poslancev iz vrst SKD, SDS in SLS je potekal predhodni zakonodajni referendum o financiranju izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3 (TET 3). Volivci so se izrekali o tem, ali naj država za izgradnjo TET 3 del sredstev v višini 150 milijonov nemških mark zagotovi iz proračuna ter odobri poroštva za najetje domačih in tujih posojil, katerih skupna višina glavnic ne bi smela presegati 275 milijonov nemških mark. Volilna udeležba je bila 27-odstotna, proti je glasovalo 78 odstotkov udeležencev referenduma.
17. junij 2001 - Na zahtevo tedanjih opozicijskih SDS, NSi, SNS in SMS ter vladne SLS+SKD so volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je med novostmi med drugim predvidela pravico do umetne oploditve tudi za ženske brez partnerja. Udeležba je bila 35-odstotna, večina volivcev, dobrih 72 odstotkov, je glasovala proti potrditvi zakona.
19. januar 2003 - Volivci so na ta dan svojo voljo izražali na dveh predhodnih referendumih, in sicer o železnicah in o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Na prvem, t. i. železniškem referendumu, so državljani na zahtevo 40.000 volivcev odločali, ali naj Slovenske železnice ostanejo še naprej enovito podjetje v večinski državni lasti ali pa naj bi ga z zakonom preoblikovali v holding s tremi odvisnimi družbami. Na referendumu je bila 31-odstotna volilna udeležba; proti je glasovalo slabih 51 odstotkov volivcev. Pobudnik drugega referendumskega odločanja, o vračanju vlaganj v telefonijo, pa je bilo Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki se je zavzemalo za vračilo vlaganj v celoti. Na referendumu o telefoniji je glasovalo 31 odstotkov volilnih upravičencev, proti jih je glasovalo dobrih 22 odstotkov.
21. september 2003 - Na predhodnem referendumu so državljani na zahtevo 40.000 volilnih upravičencev odločali, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Na referendumu je glasovalo 27 odstotkov volilnih upravičencev, za zaprtje trgovin jih je glasovala večina, slabih 58 odstotkov, proti pa slabih 42 odstotkov.
4. april 2004 - Na zahtevo 30 poslancev SDS, NSi, SNS, SMS in SLS je potekal naknadni zakonodajni referendum o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Na referendumu je bila volilna udeležba 31-odstotna, 94 odstotkov volivcev, ki so glasovali, pa je uveljavitvi zakona nasprotovalo.
25. september 2005 Na zahtevo tedanjih opozicijskih LDS in SD so volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali, ali naj se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je v primerjavi z dotedanjo ureditvijo prinašal predvsem spremembe v sestavi in pristojnostih organov RTVS, med drugim zamenjavo 25-članskega sveta zavoda z 29-članskim programskim svetom, povečanje pristojnosti generalnega direktorja ter uvedbo posebnega parlamentarnega televizijskega programa. Na referendumu je glasovalo dobrih 30 odstotkov volivcev, večina, dobrih 50 odstotkov, jih je glasovala za uveljavitev zakona, proti pa nekaj več kot 48 odstotkov.
11. november 2007 - Na zahtevo državnega sveta je potekal referendum o uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Volivci so odločali, ali naj se uveljavi novela zakona, po kateri bi se dobra tretjina delnic Zavarovalnice Triglav namesto na upravičene fizične osebe, zavarovance te zavarovalnice iz leta 1990, prenesla na Kapitalsko družbo (Kad). Referenduma, ki je potekal hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, se je udeležilo skoraj 58 odstotkov volivcev, ki so zakon zavrnili z dobrimi 71 odstotki glasov.
6. junij 2010 - Zakonodajni referendum, na katerem so volivci odločali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, je zahtevalo 86 poslancev iz vseh poslanskih skupin tedanjega sklica DZ. Volivci so sporazum ob nekaj več kot 42-odstotni udeležbi potrdili z nekaj več kot 51 odstotki glasov za.
12. december 2010 -Na zahtevo tedaj opozicijskih poslanskih skupin SDS in SNS ter poslanca SD Andreja Magajne je bil predmet referendumskega odločanja vnovič zakon o RTVS. Ta je predvidel več sprememb za javni medij, med drugim statusno preoblikovanje v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, spremembe v načinu imenovanja sveta, uprave in nadzornikov ter njihove odgovornosti, prav tako pa drugačno določitev višine rtv prispevka. Ob nekaj manj kot 15-odstotni volilni udeležbi je proti uveljavitvi zakona glasovalo dobrih 72 odstotkov volivcev.
10. april 2011 - Na pobudo Študentske organizacije Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so volivci na zakonodajnem referendumu odločali o zakonu o malem delu. Ta je predvideval ureditev občasnih in priložnostnih del, ki bi jih lahko opravljali brezposelni, upokojenci, študentje in tudi prosilci za azil. Zakonska ureditev je predvidevala obdavčitev in omejitev malega dela, tako za delodajalce kot upravičence. Referenduma se je udeležilo 34 odstotkov volivcev, ki so zakon z veliko večino zavrnili, saj je proti glasovalo dobrih 80 odstotkov.
5. junij 2011 - Volivci so na ta dan prvič v zgodovini samostojne Slovenije odločali o uveljavitvi treh zakonskih besedil hkrati, in sicer o pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. Pobudo za referendum o prvi je podala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, za preostala dva pa tedanji opozicijski stranki SDS in SNS. Poslance omenjenih strank so zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno očitali zlasti omejevanje sosedske pomoči, pri predlogu novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih pa jih je zmotila predvsem določba o zadržanju določenega arhivskega gradiva. Volivci so ob 40-odstotni volilni udeležbi ves tri zakone zavrnili, zakon o arhivih z nekaj več kot 70 odstotki, zakon o delu na črno z nekaj več kot 75 odstotki in pokojninsko reformo z nekaj več kot 72 odstotki glasov proti.
25. marec 2012 - Volivci so na referendumu odločali o družinskem zakoniku, ki je javnost in stroko razdvajal predvsem pri vprašanju izenačevanja pravic istospolnih parov s heterospolnimi pari. Referendum je s podpisi več kot 42.000 volivcev zahtevala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, zagovorniki zakonika pa so se združili v Gibanje za družinski zakonik. Ob nekaj več kot 30-odstotni volilni udeležbi je družinski zakonik zavrnilo nekaj več kot 54 odstotkov volivcev, ki so oddali svoj glas.
8. junij 2014 - Predmet referendumskega odločanja je bila vnovič novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Polemike so tokrat povzročale predvsem določbe, ki so govorile o arhivih nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, denimo Službe državne varnosti (SDV). Ob nekaj več kot 11-odstotni volilni udeležbi je na referendumu, ki ga je zahtevala SDS, zakon zavrnilo nekaj več kot 67 odstotkov volivcev, ki so oddali svoj glas. To je bil sicer prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči zavrnitveni kvorum, kar pa pobudnikom ni uspelo.
20. december 2015 - Volivci so na zakonodajnem referendumu odločali o usodi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je spreminjala definicijo zakonske zveze tako, da ta ne bi bila več opredeljena kot z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, ampak z zakonom urejena skupnost dveh oseb, torej bi jo lahko sklenili tudi istospolni pari. Pobudniki referenduma, koalicija Za otroke gre, so bili pri nagovarjanju volivcev uspešni, ob nekaj več kot 36-odstotni volilni udeležbi so volivci novelo zavrnili z nekaj več kot 63 odstotki glasov proti.
24. september 2017 - Volivci so na referendumskem glasovanju odločali o usodi zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške povezave Divača-Koper. Referendumsko pobudo je podala civilna družba s prvopodpisanim predsednikom društva Davkoplačevalci se ne damo Vilijem Kovačičem. Pobudniki tudi v tem primeru niso uspeli na volišča pripeljati zadostnega števila volivcev, da bi bil dosežen zavrnitveni kvorum. Ob nekaj več kot 20-odstotni volilni udeležbi je bilo sicer oddanih nekaj več kot 46 odstotkov glasov proti uveljavitvi zakona in dobrih 53 odstotkov glasov za.
13. maj 2018 - Volivci so še drugič odločali o usodi zakona o drugem tiru med Divačo in Koprom, ki ga je vlada pripravila za izvedbo projekta. Vrhovno sodišče je namreč izid prvega referenduma o tem zakonu razveljavilo zaradi nedopustne vladne kampanje. Tudi v drugem poskusu pa pobudniki referenduma niso uspeli. Zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, ob 15-odstotni volilni udeležbi je glas proti oddalo nekaj več kot 50 odstotkov volivcev, glas proti pa slabih 50 odstotkov.
11. julij 2021 - Na referendumskem glasovanju, ki ga je zaznamovala ena višjih volilnih udeležb, so volivci odločali o usodi novele zakona o vodah. Poleg očitkov o neustreznem postopku sprejemanja novele je največ kritik njenih nasprotnikov letelo na novo zastavljeno ureditev posegov na vodna in priobalna zemljišča. Referendum je potekal na pobudo Gibanja za pitno vodo, na volišča se je podalo dobrih 46 odstotkov volilnih upravičencev, ki so novelo zavrnili s slabimi 87 odstotki glasov proti.
27. november 2022 - Na pobudo SDS so volivci na referendumskem glasovanju odločali o usodi zakonov o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. Ob nekaj manj kot 42-odstotni volilni udeležbi so volivci prikimali vsem trem zakonskim besedilom. Zakonske spremembe, ki so prinesle reorganizacijo vlade z 20 ministri, je podprlo slabih 57 odstotkov volivcev, novo ureditev vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda RTVS slabih 63 odstotkov, enoletni zamik uveljavitve sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pa dobrih 62 odstotkov.
2025 - Poslanci opozicijske SDS so pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vložili 6. februarja. Zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma je steklo 20. februarja, izteklo pa se je 26. februarja. Iz SDS so 20. marca sporočili, da jim je uspelo do tedaj zbrati več kot 47.000 podpisov, zbrane podpise pa so torej danes vložili v DZ. Ta ima zdaj sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. (konec)lad/mo STA189 2025-03-31/18:00