Gorski nesreči
Poškodovani pohodnici odpeljali s helikopterjem
Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog novele gradbenega zakona, ki med drugim predvideva novosti glede izdaje mnenj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, prijave začetka gradnje enostavnih objektov, legalizacije starejših stavb in pristojnosti inšpekcije. Na seji vlade bi lahko bil tudi predlog novele zakona o urejanju trga dela.***
Glede na predlog novele gradbenega zakona, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, je predvideno, da bi novela po vzoru zakona o obnovi po poplavah avgusta 2023 določila enotni, 30-dnevni rok, v katerem mora mnenjedajalec podati mnenje o skladnosti projektne dokumentacije z njegovimi predpisi. Rok ne bi bil več vezan na popolno vlogo, ampak bi začel teči z dnem vložitve zahtevka. V primeru pomanjkljive vloge bi mnenjedajalec sam ocenil, ali je primerneje, da poda mnenje, iz katerega izhaja, da dokumentacija ni skladna z njegovimi predpisi, ali da investitorja pozove k dopolnitvi.
Zakon bi uvedel fikcijo izdanega mnenja, če to ni izdano v predpisanih rokih. Upravnemu organu tako ne bi bilo več treba mnenjedajalca pozivati k izdaji mnenja, če to ni izdano v roku, bi ga pa v izogib morebitnim napakam moral zaprositi za stališče, ali se z molkom strinja, da je dokumentacija skladna z njegovimi predpisi.
Med novostmi je tudi črtanje obveznosti prijave začetka gradnje za začasne skladiščne objekte in za enostavne stavbe, bi bila pa uvedena obveznost prijave začetka gradnje manjše rekonstrukcije.
Medtem ko se po veljavnem zakonu šteje, da je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za vse objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967, bi po novem to veljalo za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995, če bo zanje plačan komunalni prispevek in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve.
Novela naj bi med drugim tudi jasno razdelila pristojnost med občinsko in gradbeno inšpekcijo - občinski inšpektor bi preverjal skladnost z občinskimi prostorskimi akti, gradbeni inšpektor pa skladnost z državnimi prostorskimi akti.
Predlog novele gradbenega zakona je bil v pripravi hkrati s predlogom novele zakona o urejanja prostora, o katerem pa vlada danes še ne bo odločala. Kot so STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je ta predlog v zaključni fazi medresorskega usklajevanja.
Vlada bi danes sicer lahko obravnavala tudi predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki prinaša višja nadomestila za brezposelnost in javna dela, rahlja most do upokojitve, prenaša posredovanje študentskega dela na Zavod RS za zaposlovanje in zaostruje področje agencijskega dela. Glede vsebin zakonskega predloga je bilo nekaj nesoglasij med socialnimi partnerji, kot posebej problematična se je izkazala predlagana definicija agencijskega dela. Vendar pa sta po informacijah STA tako delodajalska kot delojemalska stran svoje zadržke na koncu umaknili.
S sprejemom zakonske novele se sicer mudi, saj mora biti v DZ sprejeta do 15. junija. Od sprememb, vezanih na rahljanje mostu do upokojitve, je namreč odvisno črpanje 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. (konec)jb/mrn/bdo STA007 2025-06-05/00:30
Glede na predlog novele gradbenega zakona, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, je predvideno, da bi novela po vzoru zakona o obnovi po poplavah avgusta 2023 določila enotni, 30-dnevni rok, v katerem mora mnenjedajalec podati mnenje o skladnosti projektne dokumentacije z njegovimi predpisi. Rok ne bi bil več vezan na popolno vlogo, ampak bi začel teči z dnem vložitve zahtevka. V primeru pomanjkljive vloge bi mnenjedajalec sam ocenil, ali je primerneje, da poda mnenje, iz katerega izhaja, da dokumentacija ni skladna z njegovimi predpisi, ali da investitorja pozove k dopolnitvi.
Zakon bi uvedel fikcijo izdanega mnenja, če to ni izdano v predpisanih rokih. Upravnemu organu tako ne bi bilo več treba mnenjedajalca pozivati k izdaji mnenja, če to ni izdano v roku, bi ga pa v izogib morebitnim napakam moral zaprositi za stališče, ali se z molkom strinja, da je dokumentacija skladna z njegovimi predpisi.
Med novostmi je tudi črtanje obveznosti prijave začetka gradnje za začasne skladiščne objekte in za enostavne stavbe, bi bila pa uvedena obveznost prijave začetka gradnje manjše rekonstrukcije.
Medtem ko se po veljavnem zakonu šteje, da je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za vse objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967, bi po novem to veljalo za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995, če bo zanje plačan komunalni prispevek in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve.
Novela naj bi med drugim tudi jasno razdelila pristojnost med občinsko in gradbeno inšpekcijo - občinski inšpektor bi preverjal skladnost z občinskimi prostorskimi akti, gradbeni inšpektor pa skladnost z državnimi prostorskimi akti.
Predlog novele gradbenega zakona je bil v pripravi hkrati s predlogom novele zakona o urejanja prostora, o katerem pa vlada danes še ne bo odločala. Kot so STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je ta predlog v zaključni fazi medresorskega usklajevanja.
Vlada bi danes sicer lahko obravnavala tudi predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki prinaša višja nadomestila za brezposelnost in javna dela, rahlja most do upokojitve, prenaša posredovanje študentskega dela na Zavod RS za zaposlovanje in zaostruje področje agencijskega dela. Glede vsebin zakonskega predloga je bilo nekaj nesoglasij med socialnimi partnerji, kot posebej problematična se je izkazala predlagana definicija agencijskega dela. Vendar pa sta po informacijah STA tako delodajalska kot delojemalska stran svoje zadržke na koncu umaknili.
S sprejemom zakonske novele se sicer mudi, saj mora biti v DZ sprejeta do 15. junija. Od sprememb, vezanih na rahljanje mostu do upokojitve, je namreč odvisno črpanje 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. (konec)jb/mrn/bdo STA007 2025-06-05/00:30