PROMO
Ko znanje postane praksa
Novinarka, publicistka in pisateljica Vesna Milek se v svojem novem romanu Kleopatra: Naj se zgodi obrača v čas zatona starega Egipta in vzpona Rimskega imperija. Vživi se v eno najbolj znanih vladaric Kleopatro in jo upodablja tudi v doslej manj znani podobi. \"Hotela sem prodreti pod njeno kožo,\" je dejala v sredo v Knjigarni Beletrina Maribor.***
Zgodovinski roman o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII., ki je lani izšel pri založbi Beletrina, je izpisan v prvi osebi in na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod, razkriva \"pravo\" podobo te neobičajne vladarice.
Kot je na literarnem večeru v Mariboru povedala avtorica romana, so o tej veliki ženski prvi pisali njeni sovražniki, velikokrat so jo predstavljali le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, vendar pa je bila Kleopatra VII. veliko več kot to. \"Oče ji je pustil deželo v popolnem razsulu, ona jo je znova postavila na noge. Med drugim je govorila devet jezikov in še bi lahko naštevali. To je morala biti ženska z izjemno ostrim umom in v zgodovino bi se morala zapisati kot genialka, ne pa samo kot tista, ki je ljubimkala z Julijem Cezarjem in Markom Antonijem. Dejansko je bila ona pomembnejša od njiju,\" je povedala Milek.
Roman, ki predstavlja prvi del načrtovanega diptiha o Kleopatri, se osredotoča predvsem na vladaričino notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Antonijem, pred bralca pa po navedbah založbe Beletrina stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo in je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Po besedah direktorja Beletrine Mitje Čandra bo za bralca morda presenetljiva izrazita politična dimenzija romana, ki je v prejšnjih delih Vesne Milek ni zaznati. \"Zame je velik kompliment, če se ti zdi, da sem Kleopatro opisala tudi kot političarko, ker res ne znam pisati o politiki. Je pa res, da mi je šlo na živce, da je bila ta ženska vedno označena kot ena, ki je pač znala zapeljati Antonija in Cezarja,\" je na to pripombo odgovorila avtorica.
Spomnila je, da je bilo \"v tistem času nekaj najbolj samoumevnega, da so bile tudi ženske vladarice\". \"Od tistega trenutka dalje, ko je Rim prevladal, pa jih lahko naštejemo na prste ene roke. Mi smo dediči zahoda, ki je podjarmil vzhod, in to, kar se zdaj dogaja na vzhodu, v bistvu že 2000 let, je tudi rezultat tega... Ker nismo pustili vzhodu, da bi bil vzhod,\" je še menila.
Povezav z današnjimi razmerami v svetu vidi še več, čeprav sega obravnavana zgodovinska tematika več tisočletij nazaj. \"Bolj ko greš v neko zgodovino, bolj ko greš v te osebe, ki so naseljevale en del sveta v nekem drugem času, bolj govoriš o zgodovini zdaj in bolj vidiš osebe, ki svet naseljujejo zdaj,\" je dejala.
Ideja za romaneskno poglobitev v lik Kleopatre je v njej tlela vrsto let, s ciljem raziskovanja tematike in pridobivanja čim bolj verodostojnega gradiva je večkrat potovala v Egipt in navezovala stike z zgodovinarji in arheologi. \"Pustolovščina pisanja tega romana je bila dolga, prepletla se je z mojim življenjem in vključevala mnogo ljudi,\" je ob koncu zapisala avtorica.
Na literarnem večeru, s katerim je Beletrina obeležila prvo leto delovanja njene knjigarne v Mariboru, je Milek priznala, da je s pisanjem tega romana vrsto let odlašala, ker se ji je zdelo \"smešno, da bi jaz iz Slovenije pisala o Kleopatri\". \"Ampak me ta navdih ni izpustil, kar nekajkrat sem slišala ta glas. Vmes so nastajale druge knjige oziroma članki, večino življenja sem posvetila drugim ljudem in njihovim mislim, ampak ta ženska je očitno hotela, da me izrabi za orodje. Vmes sem se tudi sama spreminjala in nenadoma me ni bilo več sram,\" je povedala. (konec)ase/av STA038 2025-03-20/08:12
Zgodovinski roman o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII., ki je lani izšel pri založbi Beletrina, je izpisan v prvi osebi in na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod, razkriva \"pravo\" podobo te neobičajne vladarice.
Kot je na literarnem večeru v Mariboru povedala avtorica romana, so o tej veliki ženski prvi pisali njeni sovražniki, velikokrat so jo predstavljali le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, vendar pa je bila Kleopatra VII. veliko več kot to. \"Oče ji je pustil deželo v popolnem razsulu, ona jo je znova postavila na noge. Med drugim je govorila devet jezikov in še bi lahko naštevali. To je morala biti ženska z izjemno ostrim umom in v zgodovino bi se morala zapisati kot genialka, ne pa samo kot tista, ki je ljubimkala z Julijem Cezarjem in Markom Antonijem. Dejansko je bila ona pomembnejša od njiju,\" je povedala Milek.
Roman, ki predstavlja prvi del načrtovanega diptiha o Kleopatri, se osredotoča predvsem na vladaričino notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Antonijem, pred bralca pa po navedbah založbe Beletrina stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo in je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Po besedah direktorja Beletrine Mitje Čandra bo za bralca morda presenetljiva izrazita politična dimenzija romana, ki je v prejšnjih delih Vesne Milek ni zaznati. \"Zame je velik kompliment, če se ti zdi, da sem Kleopatro opisala tudi kot političarko, ker res ne znam pisati o politiki. Je pa res, da mi je šlo na živce, da je bila ta ženska vedno označena kot ena, ki je pač znala zapeljati Antonija in Cezarja,\" je na to pripombo odgovorila avtorica.
Spomnila je, da je bilo \"v tistem času nekaj najbolj samoumevnega, da so bile tudi ženske vladarice\". \"Od tistega trenutka dalje, ko je Rim prevladal, pa jih lahko naštejemo na prste ene roke. Mi smo dediči zahoda, ki je podjarmil vzhod, in to, kar se zdaj dogaja na vzhodu, v bistvu že 2000 let, je tudi rezultat tega... Ker nismo pustili vzhodu, da bi bil vzhod,\" je še menila.
Povezav z današnjimi razmerami v svetu vidi še več, čeprav sega obravnavana zgodovinska tematika več tisočletij nazaj. \"Bolj ko greš v neko zgodovino, bolj ko greš v te osebe, ki so naseljevale en del sveta v nekem drugem času, bolj govoriš o zgodovini zdaj in bolj vidiš osebe, ki svet naseljujejo zdaj,\" je dejala.
Ideja za romaneskno poglobitev v lik Kleopatre je v njej tlela vrsto let, s ciljem raziskovanja tematike in pridobivanja čim bolj verodostojnega gradiva je večkrat potovala v Egipt in navezovala stike z zgodovinarji in arheologi. \"Pustolovščina pisanja tega romana je bila dolga, prepletla se je z mojim življenjem in vključevala mnogo ljudi,\" je ob koncu zapisala avtorica.
Na literarnem večeru, s katerim je Beletrina obeležila prvo leto delovanja njene knjigarne v Mariboru, je Milek priznala, da je s pisanjem tega romana vrsto let odlašala, ker se ji je zdelo \"smešno, da bi jaz iz Slovenije pisala o Kleopatri\". \"Ampak me ta navdih ni izpustil, kar nekajkrat sem slišala ta glas. Vmes so nastajale druge knjige oziroma članki, večino življenja sem posvetila drugim ljudem in njihovim mislim, ampak ta ženska je očitno hotela, da me izrabi za orodje. Vmes sem se tudi sama spreminjala in nenadoma me ni bilo več sram,\" je povedala. (konec)ase/av STA038 2025-03-20/08:12