Večer o zakonu o psihoterapiji (19. 6.) Maribor

Jana Juvan v komentarju Zrahljana merila piše o predlogu zakona o psihoterapiji, ki razdvaja stroko. Avtorica meni, da parlament, kot kaže, ne namerava izboljšati pogojev za stroko, ki bo zdravila naše duše, temveč v imenu navidezne lažje dostopnosti do psihoterapije namerava odpreti vrata tudi pomanjkljivo izkušenim v klinični praksi.***
\"Otroka, ki bo imel torej psihične težave, bi po novem zakonu pediater lahko napotil k psihoterapevtu namesto h kliničnemu psihologu, ki bi ocenil, ali je psihoterapija sploh smiselna. In terapevt ne bo odgovoren, če se bo otroku stanje med terapijo poslabšalo, v kolikor mu ta ne poda vseh relevantnih dejstev o svojem psihičnem stanju, kar je samo po sebi nesmiselno. Tako je jasno, zakaj se je jeza kliničnih psihologov usmerila v enega od ustanoviteljev tega študija družinske terapije na teologiji, ki se predstavlja kot klinični psiholog, čeprav mu ministrstvo nikdar ni podelilo te specializacije. Če si je senat ljubljanske univerze kar vzel pooblastilo za to, da mu podeli specializacijo, je to vsaj tako sporno, kot če si je nekdo to izmislil. Pri duševnih boleznih imamo žal zrahljana merila. Ne glede na porast duševnih težav pa parlament, kot kaže, ne namerava izboljšati pogojev za stroko, ki bo zdravila naše duše, temveč v imenu navidezne lažje dostopnosti do psihoterapije (ene od metod) odpreti vrata tudi pomanjkljivo izkušenim v klinični praksi.\" (konec)zkr/ap STA220 2025-06-18/20:16
×