Dan spomina
Spominska slovesnost pod Storžičem
Ameriški delodajalci so julija neto odprli 73.000 neto novih delovnih mest, je danes objavilo ameriško ministrstvo za delo. To je precej manj od pričakovanj analitikov, ki so bila pri 110.000 delovnih mestih. Ministrstvo je ob tem podatke o zaposlovanju v juniju in maju popravilo bistveno navzdol in sprožilo politični vihar.***
Namesto 144.000 neto novih delovnih mest so jih maja po najnovejših podatkih v ZDA pod črto odprli le 19.000, junija pa namesto 147.000 le 14.000. V obeh mesecih skupaj je bilo tako neto odprtih 258.000 manj delovnih mest od prvotnih ocen. To je nenavadno velika revizija, ki opozarja, da trg delovne sile ni tako trden, kot je veljalo doslej.
Letna stopnja brezposelnosti je sicer julija z junijskih 4,1 narasla na 4,2 odstotka.
Statistika ministrstva za delo je zjutraj ob padanju newyorških borznih indeksov sprožila oster napad ameriškega predsednika Donalda Trumpa na predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla.
\"Trmasti bedak. Premalo, prepozno Jerome je katastrofa. Znižaj obrestno mero. Dobra novica je, da carine prinašajo v ZDA milijarde dolarjev,\" je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil Trump in druge člane Fedovega odbora za odprti trg pozval, naj prevzamejo nadzor in razrahljajo denarno politiko.
Trump od prevzema oblasti od Powlla zahteva znižanje obrestnih mer za pospešitev gospodarske rasti. Odločitve denarne politike so sicer odločitve celotnega 12-članskega odbora, ne le Powlla samega. Občasno je grozil, da ga bo odpustil, Powell pa vztraja, da obrestne mere ne bodo nižali, dokler ne bodo bolj jasne posledice Trumpovih carin na inflacijo.
Vendar pa je svoje vztrajanje pri pasivnosti Fed utemeljeval tudi s tem, da se ne mudi, ker je trg delovne sile trden. Po današnjem poročilu ministrstva za delo se je položaj spremenil. Po tistem, ko so analitiki zaradi četrtkovega poročila o inflaciji večinoma izgubili upanje, da bo centralna banka obresti znižala že septembra, je to upanje zdaj znova oživelo.
Razlog za nenavadno statistiko naj bi bil tudi v zaostrovanju pregona priseljencev, ki so v ZDA nezakonito. Ti se v strahu pred agenti Trumpove vlade več ne odpravljajo na delovna mesta, poroča medij Axios, ki dodaja, da so bila znamenja o šibkosti trga delovne sile sicer že na dlani.
To je nakazovala statistika o nizkih stopnjah zaposlovanja, prostovoljnih prekinitev delovnih razmerij, negativnih popravkov za nazaj in druga znamenja.
Splošno mnenje med analitiki pa je, da delodajalci zaradi nejasnosti okrog Trumpovih carin ne upajo zaposlovati, ker ne morejo oblikovati poslovnih načrtov. Trump enkrat uvede višje carine, jih nato preloži in potem spet uvede, vmes pa za vsako državo in tudi posamično vrsto blaga sproti spreminja carinske stopnje.
\"To poročilo spreminja igro. Trg delovne sile hitro nazaduje. Kar 75 odstotkov novih delovnih mest je bilo julija v zdravstvu. Gospodarstvo zagotovo potrebuje več jasnosti glede carin,\" je za tiskovno agencijo AFP ocenila ekonomistka pri Navy Federal Credit Union Heather Long.
V zdravstvu je bilo julija odprtih 55.000 neto novih delovnih mest, 18.000 pa v socialnih službah. Trgovina na drobno je dodala 16.000, finančni sektor pa 15.000 neto novih delovnih mest. Poslovne storitve so jih ukinile 14.000, zvezna vlada 12.000 - od januarja skupaj 84.000.
Statistika ministrstva za delo ZDA kaže, da so plače na uro julija na mesečni ravni narasle za 0,3 odstotka, od julija lani pa za 3,9 odstotka na 36,44 dolarja. Rast je precej višja od rasti cen, ki je bila junija glede na osnovno inflacijo na podlagi zasebne potrošnje na medletni ravni 2,7-odstotna. (konec)rp/jes STA173 2025-08-01/17:23
Namesto 144.000 neto novih delovnih mest so jih maja po najnovejših podatkih v ZDA pod črto odprli le 19.000, junija pa namesto 147.000 le 14.000. V obeh mesecih skupaj je bilo tako neto odprtih 258.000 manj delovnih mest od prvotnih ocen. To je nenavadno velika revizija, ki opozarja, da trg delovne sile ni tako trden, kot je veljalo doslej.
Letna stopnja brezposelnosti je sicer julija z junijskih 4,1 narasla na 4,2 odstotka.
Statistika ministrstva za delo je zjutraj ob padanju newyorških borznih indeksov sprožila oster napad ameriškega predsednika Donalda Trumpa na predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla.
\"Trmasti bedak. Premalo, prepozno Jerome je katastrofa. Znižaj obrestno mero. Dobra novica je, da carine prinašajo v ZDA milijarde dolarjev,\" je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil Trump in druge člane Fedovega odbora za odprti trg pozval, naj prevzamejo nadzor in razrahljajo denarno politiko.
Trump od prevzema oblasti od Powlla zahteva znižanje obrestnih mer za pospešitev gospodarske rasti. Odločitve denarne politike so sicer odločitve celotnega 12-članskega odbora, ne le Powlla samega. Občasno je grozil, da ga bo odpustil, Powell pa vztraja, da obrestne mere ne bodo nižali, dokler ne bodo bolj jasne posledice Trumpovih carin na inflacijo.
Vendar pa je svoje vztrajanje pri pasivnosti Fed utemeljeval tudi s tem, da se ne mudi, ker je trg delovne sile trden. Po današnjem poročilu ministrstva za delo se je položaj spremenil. Po tistem, ko so analitiki zaradi četrtkovega poročila o inflaciji večinoma izgubili upanje, da bo centralna banka obresti znižala že septembra, je to upanje zdaj znova oživelo.
Razlog za nenavadno statistiko naj bi bil tudi v zaostrovanju pregona priseljencev, ki so v ZDA nezakonito. Ti se v strahu pred agenti Trumpove vlade več ne odpravljajo na delovna mesta, poroča medij Axios, ki dodaja, da so bila znamenja o šibkosti trga delovne sile sicer že na dlani.
To je nakazovala statistika o nizkih stopnjah zaposlovanja, prostovoljnih prekinitev delovnih razmerij, negativnih popravkov za nazaj in druga znamenja.
Splošno mnenje med analitiki pa je, da delodajalci zaradi nejasnosti okrog Trumpovih carin ne upajo zaposlovati, ker ne morejo oblikovati poslovnih načrtov. Trump enkrat uvede višje carine, jih nato preloži in potem spet uvede, vmes pa za vsako državo in tudi posamično vrsto blaga sproti spreminja carinske stopnje.
\"To poročilo spreminja igro. Trg delovne sile hitro nazaduje. Kar 75 odstotkov novih delovnih mest je bilo julija v zdravstvu. Gospodarstvo zagotovo potrebuje več jasnosti glede carin,\" je za tiskovno agencijo AFP ocenila ekonomistka pri Navy Federal Credit Union Heather Long.
V zdravstvu je bilo julija odprtih 55.000 neto novih delovnih mest, 18.000 pa v socialnih službah. Trgovina na drobno je dodala 16.000, finančni sektor pa 15.000 neto novih delovnih mest. Poslovne storitve so jih ukinile 14.000, zvezna vlada 12.000 - od januarja skupaj 84.000.
Statistika ministrstva za delo ZDA kaže, da so plače na uro julija na mesečni ravni narasle za 0,3 odstotka, od julija lani pa za 3,9 odstotka na 36,44 dolarja. Rast je precej višja od rasti cen, ki je bila junija glede na osnovno inflacijo na podlagi zasebne potrošnje na medletni ravni 2,7-odstotna. (konec)rp/jes STA173 2025-08-01/17:23