Izmenjevalnica
Na tržnico brez denarnice
Zasedanje Varnostnega sveta ZN o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih je bilo v četrtek posvečeno vprašanju pogrešanih oseb v konfliktih po vsem svetu. Mednarodni odbor Rdečega križa je samo lani naštel 56.000 novih primerov pogrešanih oseb v spopadih. Slovenija opozarja, da pogrešanih ne smemo dojemati zgolj kot statistiko.***
Pomočnik Generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Haled Kiari je dejal, da število pogrešanih oseb od sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN iz leta 2019, ki zahteva rešitev tega vprašanja, še naprej narašča.
Po njegovih besedah mednarodno humanitarno pravo prepoveduje prisilna izginotja in od vseh vpletenih zahteva, da sprejmejo ukrepe za iskanje pogrešanih oseb, hkrati pa zagotavlja pravico njihovih družin do informacij o njihovi usodi.
Pozdravil je nedavno izpustitev izraelskega vojaka z ameriškim državljanstvom iz Gaze, vendar opozoril, da je v palestinski enklavi še vedno 58 izraelskih talcev, od katerih jih je 35 domnevno mrtvih. Medtem je pogrešanih več tisoč Palestincev, je dodal.
Opisal je tudi usodo ukrajinskih civilistov, ki so pridržani na območjih pod rusko okupacijo, pogrešanih oseb v Mjanmaru, v Siriji in pogrešanih iz časov korejske vojne v 50. letih prejšnjega stoletja. Dokler ta vprašanja ne bodo rešena, ne bo trajnega miru, je povedal.
Namestnica slovenskega veleposlanika pri ZN Saša Jurečko je dejala, da na število pogrešanih ne smemo gledati kot na statistiko, saj gre za resnična življenja več tisoč žrtev in njihovih družin, ki včasih še desetletja po koncu oboroženih spopadov iščejo svoje najdražje.
\"Prihajam iz države, ki je bila temu priča v svoji regiji. Vojne v državah nekdanje Jugoslavije so se končale pred desetletji, vendar se njihove posledice še vedno občutijo. Od več kot 40.000 ljudi, ki so bili pogrešani med oboroženimi spopadi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, jih približno 10.000 še vedno niso našli. Nekatere matere še vedno iščejo svoje otroke,\" je dejala.
\"Regionalno sodelovanje in obnovljena politična zavezanost sta bistvenega pomena za doseganje napredka. Pravila mednarodnega humanitarnega prava ščitijo civiliste, pogrešane in njihove družine,\" je dejala. Države in strani v konfliktih morajo pojasniti usodo pogrešanih ter preiskovati in preganjati s tem povezana kazniva dejanja, je dodala in poudarila, da gre za pravno zavezo iz resolucije, sprejete leta 2019.
Vse države je pozvala, naj vedno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, se borijo proti nekaznovanosti odgovornih za zločine in sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). (konec)rp/akt STA031 2025-05-16/07:53
Pomočnik Generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Haled Kiari je dejal, da število pogrešanih oseb od sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN iz leta 2019, ki zahteva rešitev tega vprašanja, še naprej narašča.
Po njegovih besedah mednarodno humanitarno pravo prepoveduje prisilna izginotja in od vseh vpletenih zahteva, da sprejmejo ukrepe za iskanje pogrešanih oseb, hkrati pa zagotavlja pravico njihovih družin do informacij o njihovi usodi.
Pozdravil je nedavno izpustitev izraelskega vojaka z ameriškim državljanstvom iz Gaze, vendar opozoril, da je v palestinski enklavi še vedno 58 izraelskih talcev, od katerih jih je 35 domnevno mrtvih. Medtem je pogrešanih več tisoč Palestincev, je dodal.
Opisal je tudi usodo ukrajinskih civilistov, ki so pridržani na območjih pod rusko okupacijo, pogrešanih oseb v Mjanmaru, v Siriji in pogrešanih iz časov korejske vojne v 50. letih prejšnjega stoletja. Dokler ta vprašanja ne bodo rešena, ne bo trajnega miru, je povedal.
Namestnica slovenskega veleposlanika pri ZN Saša Jurečko je dejala, da na število pogrešanih ne smemo gledati kot na statistiko, saj gre za resnična življenja več tisoč žrtev in njihovih družin, ki včasih še desetletja po koncu oboroženih spopadov iščejo svoje najdražje.
\"Prihajam iz države, ki je bila temu priča v svoji regiji. Vojne v državah nekdanje Jugoslavije so se končale pred desetletji, vendar se njihove posledice še vedno občutijo. Od več kot 40.000 ljudi, ki so bili pogrešani med oboroženimi spopadi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, jih približno 10.000 še vedno niso našli. Nekatere matere še vedno iščejo svoje otroke,\" je dejala.
\"Regionalno sodelovanje in obnovljena politična zavezanost sta bistvenega pomena za doseganje napredka. Pravila mednarodnega humanitarnega prava ščitijo civiliste, pogrešane in njihove družine,\" je dejala. Države in strani v konfliktih morajo pojasniti usodo pogrešanih ter preiskovati in preganjati s tem povezana kazniva dejanja, je dodala in poudarila, da gre za pravno zavezo iz resolucije, sprejete leta 2019.
Vse države je pozvala, naj vedno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, se borijo proti nekaznovanosti odgovornih za zločine in sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). (konec)rp/akt STA031 2025-05-16/07:53