Poklicna orientacija
Možnosti za gradnjo poklicne kariere
Danes so v veljavo stopile kitajske carine na uvoz premoga, utekočinjenega zemeljskega plina, surove nafte, kmetijske mehanizacije in nekaterih vozil iz ZDA, ki jih je Peking uvedel kot odgovor na uvedbo dodatnih ameriških carin za kitajsko blago. Strani se tako kljub napovedi pogajanj nista izognili trgovinski vojni.***
Kitajsko ministrstvo je 15-odstotne carine na premog in utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ter 10-odstotne carine na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije, poltovornjakov in vozil, kot so športni avtomobili z motorji z veliko prostornino, iz ZDA napovedalo pretekli teden.
Za to potezo se je Peking odločil, potem ko so v veljavo stopile dodatne 10-odstotne carine na uvoz kitajskih izdelkov v ZDA, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump.
Kitajske oblasti so med povračilnimi ukrepi napovedale tudi nadzor nad izvozom pomembnih mineralov volframa, telura, bizmuta, molibdena in indija v ZDA, sprožile pa so še preiskavo zoper ameriškega tehnološkega velikana Google, ki je osumljen kršitve kitajske protimonopolne zakonodaje.
Ob tem je Peking vložil pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), saj meni, da ZDA kršijo pravila WTO, ne prispevajo k reševanju problemov ter ovirajo normalno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državama.
Poleg carin na kitajsko blago je Trump dodatne carine napovedal tudi na uvoz iz Kanade in Mehike, a sta voditelja teh držav nato v pogajanjih z ameriškim predsednikom dosegla 30-dnevni odlog.
ZDA naj bi se bile pripravljene pogajati tudi s Kitajsko, a kot poroča španska tiskovna agencija EFE, strani dogovora očitno nista dosegli.
Med svojim prvim mandatom je Trump s Pekingom sprožil trgovinski spor in pri tem uvedel več carin v vrednosti približno 370 milijard dolarjev letno, na kar je Kitajska odgovorila z dajatvami na ameriški izvoz, navaja EFE. (konec)kad/mrn STA190 2025-02-10/19:30
Kitajsko ministrstvo je 15-odstotne carine na premog in utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ter 10-odstotne carine na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije, poltovornjakov in vozil, kot so športni avtomobili z motorji z veliko prostornino, iz ZDA napovedalo pretekli teden.
Za to potezo se je Peking odločil, potem ko so v veljavo stopile dodatne 10-odstotne carine na uvoz kitajskih izdelkov v ZDA, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump.
Kitajske oblasti so med povračilnimi ukrepi napovedale tudi nadzor nad izvozom pomembnih mineralov volframa, telura, bizmuta, molibdena in indija v ZDA, sprožile pa so še preiskavo zoper ameriškega tehnološkega velikana Google, ki je osumljen kršitve kitajske protimonopolne zakonodaje.
Ob tem je Peking vložil pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), saj meni, da ZDA kršijo pravila WTO, ne prispevajo k reševanju problemov ter ovirajo normalno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državama.
Poleg carin na kitajsko blago je Trump dodatne carine napovedal tudi na uvoz iz Kanade in Mehike, a sta voditelja teh držav nato v pogajanjih z ameriškim predsednikom dosegla 30-dnevni odlog.
ZDA naj bi se bile pripravljene pogajati tudi s Kitajsko, a kot poroča španska tiskovna agencija EFE, strani dogovora očitno nista dosegli.
Med svojim prvim mandatom je Trump s Pekingom sprožil trgovinski spor in pri tem uvedel več carin v vrednosti približno 370 milijard dolarjev letno, na kar je Kitajska odgovorila z dajatvami na ameriški izvoz, navaja EFE. (konec)kad/mrn STA190 2025-02-10/19:30