Izmenjevalnica
Na tržnico brez denarnice
Velenjska občina je danes pripravila forum o prihodnosti zaposlenih v premogovniški dejavnosti ter iskanju konkretnih rešitev za ohranitev delovnih mest in socialne varnosti v luči zapiranja Premogovnika Velenje. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je na omizju dejal, da naj bi bil zakon o zapiranju premogovnika sprejet še letos.***
Povedal je, da bo šel zakonski predlog, ki vsebuje tudi operativni program, v prihodnjih dneh v medresorsko usklajevanje. Ob tem je zatrdil, da letnica prenehanja odkopa premoga ostaja leto 2033.
Kohezijski minister Aleksander Jevšek je medtem napovedal, da bo šel drugi zakonski predlog, ki ga nestrpno pričakujejo v Šaleški dolini, to je predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške premogovne regije, v vladno proceduro v 14 dneh. Bil je namreč že usklajen z vsemi deležniki. Ocenil je, da je besedilo, ki so ga dodelali s predstavniki iz regije, dejansko že pripravljeno tudi za parlamentarno obravnavno.
Spomnil je, da bo lahko savinjsko-šaleška regija v trenutnem večletnem proračunskem obdobju EU iz sklada za pravični prehod koristila 173,9 milijona evrov, Zasavje pa 74,9 milijona evrov. Po Jevškovih besedah se je v bistvu prestrukturiranje Šaleške doline začelo že leta 2023, v tem trenutku pa je že realiziranih kar nekaj projektov.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dejal, da nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki predvideva konec energetske rabe premoga v 2033, ni pravno zavezujoča. A strategijo na ministrstvu spoštujejo, ker na nek način kaže pot, kako bodo tlakovali pravičen prehod in na najbolj optimalen način prestrukturirali regijo.
Izrazil je obžalovanje, da še nista sprejeta omenjena zakona, ki sta izredno pomembna in ključna za izvedbo pravičnega prehoda. Kumer upa, da bosta oba sprejeta pred iztekom mandata aktualne vlade.
Velenjski župan Peter Dermol je poudaril, da so današnji forum posvetili 150-letnici Premogovnika Velenje. Vsa ta leta je velenjska občina živela z rudarstvom ter izzivi, ki jih prinaša rudarsko življenje. Vsa ta leta so tudi spoštovali rudarsko življenje, pravi Dermol.
Ocenil je, da je bil forum globok in čustven, saj so bili na njem navzoči tudi nekateri rudarji. Vprašal se je, kako zagotoviti socialno varnost tistim, ki so odvisni od premogovništva.
Po besedah generalnega direktorja Premogovnika Velenje Marka Mavca bo treba po prenehanju odkopavanja premoga leta 2033 kakovostno zapreti 55 kilometrov rovov in sanirati vse rudniške površine.
Postregel je s podatkom, da je v skupini Premogovnik Velenje trenutno zaposlenih 1800 delavcev, njihova povprečna starost je 42 let, dve tretjini zaposlenih pa sta starejših od 40 let.
Mavec je ocenil, da 258 delavcev ne bodo mogli uporabiti za zapiralna dela in jih bo treba predčasno poslati v pokoj. Od pristojnih je pričakoval informacijo, do kdaj bodo še lahko odkopavali premog, kdaj bo oblikovan socialni program za presežne delavcev in kako bodo nadomeščali delovna mesta, ki jih bo treba ukiniti.
Predsednik podjetniškega sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je poudaril, da po prenehanju odkopa premoga nihče ne sme ostati brez zaposlitve. Socialna varnost mora biti zagotovljena na pravilen in vključujoč način, je dejal.
Po njegovih besedah mora biti socialni del predloga zakona o postopnem zapiranju premogovnika usklajen s sindikatom, treba bo ustanoviti tudi regijski sklad za financiranje pravičnega prehoda, ki so ga sicer že predlagali ob pripravi strategije za izstop iz premoga, a so takrat naleteli na gluha ušesa pristojnih.
Lamot meni, da je treba zagotoviti tudi financiranje proizvodnje premoga do leta 2033. Moti ga, da sta omenjena zakona v pripravi že dve leti in da zadnje verzije predlgoa zakona o zapiranju premogovnika nimajo. Tako ne vedo, ali so bile njihove sindikalne pripombe upoštevane.
Lamot je sicer prepričan, da do leta 2033 pravičnega prehoda iz premoga ni možno izvesti.
Eden izmed rudarjev, ki se je v Premogovniku Velenje zaposlil pred petimi leti, se je vprašal, kako bo država poskrbela za poklic rudarja in ali se bo moral prekvalificirati. Njegov kolega, ki je v rudniku zaposlen 12 let, se je vprašal, ali bo sposoben opraviti prekvalifikacijo ob majhnih otrocih.
Rudar, ki je v rudniku že 27 let, je dejal, da je bil zaradi težkega dela že dvakrat operiran na hrbtenici. Zato je danes invalid in ga skrbi, kako bo prišel do upokojitve. Vodjo delovišča, ki je v premogovniku zaposlen 33 let in gre v petek v pokoj, pa skrbi, če bodo pristojni zmogli zagotoviti pokojnine za dostojno življenje, da jim ne bo treba prejemati sredstev iz solidarnostnega sklada. (konec)lpc/jes STA272 2025-05-15/20:10
Povedal je, da bo šel zakonski predlog, ki vsebuje tudi operativni program, v prihodnjih dneh v medresorsko usklajevanje. Ob tem je zatrdil, da letnica prenehanja odkopa premoga ostaja leto 2033.
Kohezijski minister Aleksander Jevšek je medtem napovedal, da bo šel drugi zakonski predlog, ki ga nestrpno pričakujejo v Šaleški dolini, to je predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške premogovne regije, v vladno proceduro v 14 dneh. Bil je namreč že usklajen z vsemi deležniki. Ocenil je, da je besedilo, ki so ga dodelali s predstavniki iz regije, dejansko že pripravljeno tudi za parlamentarno obravnavno.
Spomnil je, da bo lahko savinjsko-šaleška regija v trenutnem večletnem proračunskem obdobju EU iz sklada za pravični prehod koristila 173,9 milijona evrov, Zasavje pa 74,9 milijona evrov. Po Jevškovih besedah se je v bistvu prestrukturiranje Šaleške doline začelo že leta 2023, v tem trenutku pa je že realiziranih kar nekaj projektov.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dejal, da nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki predvideva konec energetske rabe premoga v 2033, ni pravno zavezujoča. A strategijo na ministrstvu spoštujejo, ker na nek način kaže pot, kako bodo tlakovali pravičen prehod in na najbolj optimalen način prestrukturirali regijo.
Izrazil je obžalovanje, da še nista sprejeta omenjena zakona, ki sta izredno pomembna in ključna za izvedbo pravičnega prehoda. Kumer upa, da bosta oba sprejeta pred iztekom mandata aktualne vlade.
Velenjski župan Peter Dermol je poudaril, da so današnji forum posvetili 150-letnici Premogovnika Velenje. Vsa ta leta je velenjska občina živela z rudarstvom ter izzivi, ki jih prinaša rudarsko življenje. Vsa ta leta so tudi spoštovali rudarsko življenje, pravi Dermol.
Ocenil je, da je bil forum globok in čustven, saj so bili na njem navzoči tudi nekateri rudarji. Vprašal se je, kako zagotoviti socialno varnost tistim, ki so odvisni od premogovništva.
Po besedah generalnega direktorja Premogovnika Velenje Marka Mavca bo treba po prenehanju odkopavanja premoga leta 2033 kakovostno zapreti 55 kilometrov rovov in sanirati vse rudniške površine.
Postregel je s podatkom, da je v skupini Premogovnik Velenje trenutno zaposlenih 1800 delavcev, njihova povprečna starost je 42 let, dve tretjini zaposlenih pa sta starejših od 40 let.
Mavec je ocenil, da 258 delavcev ne bodo mogli uporabiti za zapiralna dela in jih bo treba predčasno poslati v pokoj. Od pristojnih je pričakoval informacijo, do kdaj bodo še lahko odkopavali premog, kdaj bo oblikovan socialni program za presežne delavcev in kako bodo nadomeščali delovna mesta, ki jih bo treba ukiniti.
Predsednik podjetniškega sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je poudaril, da po prenehanju odkopa premoga nihče ne sme ostati brez zaposlitve. Socialna varnost mora biti zagotovljena na pravilen in vključujoč način, je dejal.
Po njegovih besedah mora biti socialni del predloga zakona o postopnem zapiranju premogovnika usklajen s sindikatom, treba bo ustanoviti tudi regijski sklad za financiranje pravičnega prehoda, ki so ga sicer že predlagali ob pripravi strategije za izstop iz premoga, a so takrat naleteli na gluha ušesa pristojnih.
Lamot meni, da je treba zagotoviti tudi financiranje proizvodnje premoga do leta 2033. Moti ga, da sta omenjena zakona v pripravi že dve leti in da zadnje verzije predlgoa zakona o zapiranju premogovnika nimajo. Tako ne vedo, ali so bile njihove sindikalne pripombe upoštevane.
Lamot je sicer prepričan, da do leta 2033 pravičnega prehoda iz premoga ni možno izvesti.
Eden izmed rudarjev, ki se je v Premogovniku Velenje zaposlil pred petimi leti, se je vprašal, kako bo država poskrbela za poklic rudarja in ali se bo moral prekvalificirati. Njegov kolega, ki je v rudniku zaposlen 12 let, se je vprašal, ali bo sposoben opraviti prekvalifikacijo ob majhnih otrocih.
Rudar, ki je v rudniku že 27 let, je dejal, da je bil zaradi težkega dela že dvakrat operiran na hrbtenici. Zato je danes invalid in ga skrbi, kako bo prišel do upokojitve. Vodjo delovišča, ki je v premogovniku zaposlen 33 let in gre v petek v pokoj, pa skrbi, če bodo pristojni zmogli zagotoviti pokojnine za dostojno življenje, da jim ne bo treba prejemati sredstev iz solidarnostnega sklada. (konec)lpc/jes STA272 2025-05-15/20:10