V srditih bojih po uradnem koncu vojne na Koroškem številne žrtve na obeh straneh (tema)
pripravila Vesna Pušnik Brezovnik Slovenj Gradec

Medtem ko so po Evropi že od 8. maja 1945 slavili zmago nad fašizmom in nacizmom, so - ob umikanju okupacijskih in kvizlinških enot proti severu - na Koroškem zadnji srditi spopadi vojne na evropskih tleh potekali še vse do 15. maja. Pogled na bojišče na Poljani je bil strahoten, se pripovedovanja prič spominja zgodovinar Marjan Linasi.***
V dneh po nemški kapitulaciji 8. maja 1945 so se zmage nad nacizmom in fašizmom veselili tudi na Koroškem. \"Dobro se spomnim pripovedovanja mojih staršev in tudi drugih. Mama je bila takrat stara 10 let in se je spominjala, da so partizani, ki so sicer ponoči na skrivaj prihajali v hišo, zdaj prišli zgodaj zjutraj, zbudili dedka in vzklikali: Oče vstanite, vstanite, vojne je konec, zmagali smo!\" je STA povedal zgodovinar Marjan Linasi iz Koroškega pokrajinskega muzeja.
Na Koroškem zmago proslavili s kresovi, a spopadov še ni bilo konec
Ljudje so ob novici o koncu vojne odšli v gozdove, nabrali dračja in zakurili kresove. Menda jih je ponekod gorelo toliko, kot nikoli prej ali pozneje. A kljub veselju ob uradnem koncu vojne nevarnost spopadov in napetosti marsikje še ni bila mimo.
Z Balkana proti severu so se namreč začele pomikati množice vojakov okupatorjeve vojske, različne kolaboracionistične in kvizlinške enote ustašev, četnikov, črnogorskih četnikov, hrvaških domobranov in drugih ter tudi civilno prebivalstvo.
\"Na izhodišču je šlo za okoli 400.000 nemških vojakov armadne skupine E pod vodstvom Alexandra Löhra in drugih vojakov jugovzhodnega bojišča ter po ocenah še okoli 200.000 domačih nasprotnikov, kot jim jaz pravim,\" je povzel Linasi.
Številni iz te množice ljudi različnih narodnosti so se prebili do Koroške, kjer so se prek Mislinjske in Mežiške doline želeli pomakniti še severneje in se predati britanski vojski, ki je zasedla avstrijsko Koroško.
Po uradnem koncu vojne padlo še okoli 400 partizanskih borcev, žrtve tudi med civilisti
Ob umikanju teh množic proti severu so se na Koroškem med 10. in 15. majem 1945 oblikovala štiri večja bojišča, in sicer na območju Doliča, Dravograda in Poljane pri Prevaljah, na avstrijskem Koroškem pa pri Borovljah.
Na Koroškem so to bili najhujši boji druge svetovne vojne, je ocenil doktor zgodovinskih znanosti Linasi. Ta se je v svojem raziskovalnem delu doslej veliko ukvarjal z zgodovino Koroške v času nacizma in protinacističnega odpora in med drugim ugotovil, da je še po uradnem koncu vojne na Koroškem padlo približno 400 partizanskih borcev, žrtve pa so bile tudi med civilnim prebivalstvom.
Na območju Doliča, skozi katerega so se med drugim pomikali 15. kozaški konjeniški korpus, ustaši, hrvaški domobrani in črnogorski četniki, pot pa jim je zaustavila 17. vzhodnobosenska divizija, ki so jo poslali iz Maribora iz sestava 3. jugoslovanske armade, je bilo zajetih okoli 11.000 vojakov, številni so bili ubiti.
\"Po nekaterih podatkih so v protitankovski jarek na območju Doliča, ki so ga v mesecih pred okupacijo dali izkopati Nemci, zmetali okoli 1500 trupel in 363 poginulih konj. Nekje je zapisano, da je bil vonj po mrtvih tako prisoten, da tam štiri leta ni bilo čebel,\" je povedal Linasi.
Ostalim umikajočim so se nato v Dravogradu na pot postavile najprej enote 14. divizije, zlasti Tomšičeva brigada, na pomoč pa so začele dotekati tudi druge enote iz smeri Maribora. Med drugim je pomembno vlogo v bojih v Dravogradu med 12. in 14. majem odigrala 51. vojvodinska divizija s topništvom, tudi 6. brigada 36. divizije, 2. bataljon Prekmurske brigade ter bolgarske enote, prav tako s topništvom. V Dravogradu so sicer zajeli nekaj čez 20.000 civilistov in vojakov Neodvisne države hrvatske.
Še zadnji izhod za umikajoče je nato predstavljala Mežiška dolina, kjer so računali na prehod čez Holmec k Britancem. Še prej sta Holmec kot glavni izhod videla tudi 104. nemška lovska divizija in omenjeni general Löhr, ki je sicer pred partizanskimi silami kapitulacijo podpisal v Topolšici 9. maja 1945, kmalu za tem pa preko Poljane pobegnil v Avstrijo. Britanci so ga kasneje predali partizanom, po vojni pa je bil v Beogradu, ki ga je Löhr bombardiral 6. aprila 1941, obsojen na smrt in usmrčen februarja 1947.
Na Poljani pri Prevaljah so se zadnji boji odvili 13. in 14. maja. \"Pogled na bojišče po tri četrt ure trajajočem spopadu z nemškimi enotami, zlasti 104. lovsko divizijo in mornariškim enotami 13. maja, je bil strahoten. Na dolžini kilometra daleč so gorela vozila, bilo je veliko dima, vpitja ranjencev, trupla so ležala vsepovsod. Grozljivo, skratka. Potem pa so začeli izobešati bele zastave, se predajati,\" je opisal Linasi.
Med drugim je bilo samo na Poljani 13. maja okoli 3000 Nemcev, po celotni dolini menda 11.000, ki so se predali in partizanom med drugim prepustili 200 vozil, ki so jih ti prepeljali višje po Mežiški dolini. Nato so na območje Poljane 14. maja zjutraj, ko so bile partizanske sile že oslabele, začele dotekati ustaške sile.
\"Samo trije partizanski bataljoni so tu zadrževali to vojsko in je niso mogli zadržati. Boji so trajali od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Veliko teh ljudi se je medtem umaknilo proti severu na Libuško polje, kjer so kasneje sledila pogajanja na pliberškem gradu. Ko so jih tudi Britanci pustili na cedilu, so se morali 15. maja predati. Partizani so zajeli skupaj več kot 50.000 vojakov in civilistov, med drugim tudi 24 generalov in kompletno črnogorsko četniško vodstvo,\" je še povedal Linasi, tudi nekdanji direktor Koroškega pokrajinskega muzeja.
Linasi je o zgodovinskem dogajanju na Koroškem napisal več knjig. Med drugim je njegova doktorska disertacija kot obsežno delo z naslovom Koroški partizani izšla leta 2010. Podrobneje je raziskal in v leta 2002 izdani knjigi objavil tudi podatke o žrtvah druge svetovne vojne na območju mestne občine Slovenj Gradec. Podatki kažejo, da je skupaj s \"predčasno umrlimi\" po vojni življenje zaradi druge svetovne vojne izgubilo okoli pet odstotkov takratnega prebivalstva občine.
Na Poljani v soboto proslava, v muzeju kmalu občasna razstava
Koroški pokrajinski muzej bo ob letošnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne 22. maja odprl občasno razstavo. Ta bo med drugim spomnila na zadnje boje in tudi revolucionarne spremembe, ki so se začele v letu 1945 in so jih zaznamovali obračuni z zajetimi poraženci in aretiranimi nasprotniki, izgon nemško govorečih prebivalcev in zaplembe njihovega premoženja.
Že to soboto pa se bodo zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh Korošci in drugi gostje spomnili tudi na proslavi ob spomeniku Svobodi in miru na Poljani pri Prevaljah. (konec)vpu/np STA053 2025-05-14/10:00