V Škofji Loki posvet za povečanje odpornosti na naravne nesreče v alpskem prostoru Škofja Loka

Ministrstvo za naravne vire in prostor je ob zaključku predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji danes v Škofji Loki pripravilo mednarodni strokovni posvet o obnovi in načrtovanju po naravnih nesrečah. Posvet, ki se ga udeležujejo predstavniki občin, nosilci urejanja prostora in projektanti, je namenjen izmenjavi izkušenj in dobrih praks.***
S posvetom se vsebinsko zaključuje dvoletno slovensko predsedovanje Alpski konvenciji, ki ga Slovenija januarja že formalno predala Italiji. Kot je povedala generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj, je tema naravnih nesreč v odnosu do prostorskega načrtovanja izpostavljena že v samih okvirih Alpske konvencije. Ključna izziva celotnega območja Alp sta namreč prav podnebne spremembe in biotska raznovrstnost, ki sta med seboj povezana.
Pojasnila je, da temo z različnih vidikov intenzivno naslavljajo že od leta 2004, ko je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki je še vedno aktivna. Člani skupine skrbijo za izmenjavo dobrih praks, ki je ena ključnih doprinosov Alpske konvencije. Prav tako delovna skupina pripravlja priporočila za oblikovanje politik. Kot je izpostavila Smerkolj, lahko edino z usklajenimi ukrepi poskrbimo, da bomo v Alpah tudi v prihodnosti živeli dobro, kakovostno življenje.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril, da države tega območja povezujejo skupni izzivi, ki pa niso vezani le na alpski prostor. Zato so na današnje srečanje povabili predstavnike vseh slovenskih občin, nosilce urejanja prostora, načrtovalce in projektante, ki strokovno sodelujejo pri obnovi in načrtovanju po naravnih nesrečah v Sloveniji.
V iskanju rešitev, kako čim bolj zmanjšati posledice naravnih nesreč, je minister napovedal, da bo treba vodotoke utrditi in pripraviti na bolj ekstremne vremenske pojave, hkrati bo treba prilagoditi tudi naselja in ne graditi na poplavnih območjih ter prilagoditi višino gradenj.
Pojasnil je, da bo v teh dneh sprejeta nova uredba o poplavni varnosti, ki ji bodo v prihodnjih mesecih sledila tehnična in druga pravila, ki jih je treba s stroko še dokončno doreči. \"Seveda ne bomo mogli zagotoviti, da ne bo, če bo padlo še kdaj 300 ali 500 litrov vode naenkrat, prišlo do posledic, pričakujemo pa, da bodo bistveno manjše,\" je poudaril Novak.
Poleg poplav je izpostavil tudi problematiko pregrevanja mest, zato je treba najti načine, da bi se naselja lažje ohlajala oz. bi se počasneje segrevala. Za to bo ključno povečanje zelenih površin. Zaradi suš pa bodo potrebni večji zbiralniki vode. \"V Sloveniji gremo tudi v projekt povezovanja vodovodnih sistemov, da bi si lahko, če pride v enem delu do težav zaradi suše, onesnaženja ali česa drugega, lahko vodo izmenjevali,\" je dejal minister.
Današnji posvet poteka v Škofji Loki, ki je bila v vodni ujmi leta 2023 močno prizadeta. Kot je dejal škofjeloški župan Tine Radinja, so odtlej njihovi projekti in napori usmerjeni ne le k odpravljanju posledic poplav, temveč predvsem k prilagajanju na novo realnost. Tako so pred kratim odprli novo Hudičevo brv, bolj odporno na visoke vode.
Minister je poudaril, da bomo takšnih praks potrebovali več. Hudičeva brv kaže princip, kako v starem mestu hkrati skrbeti za funkcionalnost in izgled ter ne bežati od vode, temveč z njo spoštljivo ravnati.
Radinja se zaveda, da varnosti ne bodo zagotovili le z bolj odporno infrastrukturo temveč je ključno tudi prostorsko planiranje. \"Odgovorno prostorsko planiranje je tudi en najcenejših ukrepov, ki ga lahko naredimo, da se prilagodimo tej novi realnosti,\" je ocenil Radinja.
Od današnjega posveta si obeta zlasti izmenjavo dobrih praks. \"Ključno je, da se v alpskem prostoru povezujemo z občinami in regijami s podobnimi izzivi,\" je ocenil župan in spomnil, da so Škofji Loki takoj po poplavah pri obvladovanju hudournikov in ureditvi začasnih premostitev najbolj znali pomagati prav kolegi iz Južne Tirolske, kjer imajo izkušnje s hudourniškimi poplavami in plazovi. (konec)tzu/jb STA089 2025-04-08/12:06