Vaš razgled
Daj, dam
V rimski galeriji Gagosian je do 1. februarja 2025 na ogled 36-minutni film Moving Picture (946-3) Kyoto Version (2019-24) nemškega umetnika Gerharda Richterja. Projiciran je na približno sedem metrov širok zaslon, spremlja ga glasba, ki jo je zasnovala skladateljica Rebecca Saunders, izvedel pa nizozemski trobentač Marco Blaauw.***
Richter je po pisanju spletnega portala The Art Newspaper leta 1991 obiskal Japonsko z zamislijo, da bi posnel film o svojem delu Atlas. Ko ga je kurator in umetnostni zgodovinar Hans-Ulrich Obrist nekaj let pozneje spraševal glede tega nerealiziranega projekta, mu je Richter priznal, da se je stvari lotil povsem narobe in dodal, da film ni zanj.
V galeriji Gagosia pa je sedaj na ogled film, ki ga je umetnik posnel v sodelovanju s filmsko režiserko Corinno Belz. Film je po pisanju spletnega portala na otvoritvenem večeru očaral občinstvo. Delo, ki je projicirano v monumentalnem merilu, namreč ponuja pravo potopitveno izkušnjo.
Film je nastal na podlagi fotografij detajlov Richterjevega dela Abstraktna slika 946-3 iz leta 2016, ki je ena bolj barvitih slik v seriji. Umetnik je uporabil različne odtenke rdeče, zeleno, modro in rumeno barvo.
Sodelavec Corinne Belz in Richterja je na podlagi digitalne fotografije slike razvil algoritem, ki je sliko postopno razčlenjeval, skoraj do nivoja piksla. Proces je vključeval prepolavljanje, zrcaljenje in ponavljanje, s čimer je nastajal vedno bolj prefinjen simetričen vzorec. Na zaslonu je mogoče opazovati svetleče gube, ki valovijo v vodoravni smeri. Pojavijo se prelivanja, zameglitve in prekrivanja.
Glasba je bila Richterju vedno pomembna. Njegova slika sveče je denimo krasila naslovnico prelomnega albuma Daydream Nation skupine Sonic Youth iz leta 1988. Slike kletk iz leta 2000 so nastale ob poslušanju Johna Cagea, njegovo prvo filmsko raziskovanje Abstract Painting 946-3 pa je uglasbil Steve Reich.
V filmu Moving Picture se nenehno izmenjujeta tišina in hrup, tako zvočni kot vizualni. Blaauwova partitura se vizualno ujema s podobami na zaslonu. Med poslušanjem začne, kdor stoji pred zaslonom, slediti linijam, v mislih prepoznavati motive, iskati namige. Richter je očitno želel, da bi bili zvočni elementi enakovredni vizualnim in prav dialog med njimi je tisti, ki pritegne pozornost, še piše spletni portal. (konec)tv/kb STA014 2024-12-30/06:00
Richter je po pisanju spletnega portala The Art Newspaper leta 1991 obiskal Japonsko z zamislijo, da bi posnel film o svojem delu Atlas. Ko ga je kurator in umetnostni zgodovinar Hans-Ulrich Obrist nekaj let pozneje spraševal glede tega nerealiziranega projekta, mu je Richter priznal, da se je stvari lotil povsem narobe in dodal, da film ni zanj.
V galeriji Gagosia pa je sedaj na ogled film, ki ga je umetnik posnel v sodelovanju s filmsko režiserko Corinno Belz. Film je po pisanju spletnega portala na otvoritvenem večeru očaral občinstvo. Delo, ki je projicirano v monumentalnem merilu, namreč ponuja pravo potopitveno izkušnjo.
Film je nastal na podlagi fotografij detajlov Richterjevega dela Abstraktna slika 946-3 iz leta 2016, ki je ena bolj barvitih slik v seriji. Umetnik je uporabil različne odtenke rdeče, zeleno, modro in rumeno barvo.
Sodelavec Corinne Belz in Richterja je na podlagi digitalne fotografije slike razvil algoritem, ki je sliko postopno razčlenjeval, skoraj do nivoja piksla. Proces je vključeval prepolavljanje, zrcaljenje in ponavljanje, s čimer je nastajal vedno bolj prefinjen simetričen vzorec. Na zaslonu je mogoče opazovati svetleče gube, ki valovijo v vodoravni smeri. Pojavijo se prelivanja, zameglitve in prekrivanja.
Glasba je bila Richterju vedno pomembna. Njegova slika sveče je denimo krasila naslovnico prelomnega albuma Daydream Nation skupine Sonic Youth iz leta 1988. Slike kletk iz leta 2000 so nastale ob poslušanju Johna Cagea, njegovo prvo filmsko raziskovanje Abstract Painting 946-3 pa je uglasbil Steve Reich.
V filmu Moving Picture se nenehno izmenjujeta tišina in hrup, tako zvočni kot vizualni. Blaauwova partitura se vizualno ujema s podobami na zaslonu. Med poslušanjem začne, kdor stoji pred zaslonom, slediti linijam, v mislih prepoznavati motive, iskati namige. Richter je očitno želel, da bi bili zvočni elementi enakovredni vizualnim in prav dialog med njimi je tisti, ki pritegne pozornost, še piše spletni portal. (konec)tv/kb STA014 2024-12-30/06:00