V prvih treh mesecih leta za tretjino nižji presežek na tekočem računu plačilne bilance Ljubljana

Tekoči račun plačilne bilance je v prvih treh mesecih tega leta izkazoval 446 milijonov evrov presežka, kar je približno tretjino manj kot v enakem obdobju lani, je objavila Banka Slovenije. Za presežek je skoraj izključno zaslužna storitvena menjava. V državo se je v 12 mesecih do konca marca steklo za 1,3 milijarde evrov tujih neposrednih naložb.***
Presežek storitvene menjave je v prvih treh mesecih leta dosegel 708 milijonov evrov in je bil za 7,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju 2024.
Izvoz storitev se je v prvem trimesečju medletno zmanjšal za 4,8 odstotka, uvoz storitev pa za 10,2 odstotka. Najvišji pozitivni saldo so, enako kot v enakem obdobju lani, dosegle transportne storitve. V prvih treh mesecih 2025 je ta znašal okoli 0,4 milijarde evrov in bil za 2,4 odstotka višji kot leto prej. Storitve potovanj in gradbene storitve so k skupnem presežku prispevale vsaka po približno 0,1 milijarde evrov. Presežek obeh skupin storitev se je medletno zmanjšal - potovanj za 10,1 odstotka, gradbenih storitev pa za 20,4 odstotka.
Presežek v blagovni menjavi je bil medtem v prvih treh mesecih leta minimalen, dosegel je 19 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju 2024 znašal skoraj 153 milijonov evrov. Medletno sta se povečala tako izvoz kot uvoz blaga; izvoz je bil višji za 1,5 odstotka, uvoz pa za 2,9 odstotka.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvem trimesečju izkazoval primanjkljaj v znesku okoli 0,3 milijarde evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju 2024 precej nižji in je dosegel 49 milijonov evrov. Višji primanjkljaj je po pojasnilih Banke Slovenije v največji meri posledica poslabšanja salda z Nemčijo in Hrvaško.
V menjavi blaga z državami zunaj EU pa je bil po drugi strani izkazan presežek v višini približno 0,3 milijarde evrov, ki se je v primerjavi s prvimi tremi meseci 2024 povečal za okoli polovico.
Tekoči in kapitalski račun plačilne bilance v 12 mesecih do konca letošnjega marca skupaj izkazujeta za okoli 2,7 milijarde evrov neto financiranja tujine, kar se odraža v 2,2 milijarde evrov visokem presežku finančnega računa plačilne bilance.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih 12 mesecih je bilo v obliki neposrednih naložb, nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže za okoli pol milijarde evrov povečanih domačih naložb v tujini in za približno 1,3 milijarde evrov povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih 12 mesecih so imeli vrednostni papirji (skoraj 2,1 milijarde evrov). Sledijo jim posojila z okoli 0,9 milijarde evrov.
Ob koncu marca letos je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 61,9 milijarde evrov in bil za 4,7 odstotka višji kot pred letom dni. V enakem obdobju so za 9,3 odstotka narasla tudi imetja tujih dolžniških instrumentov, ki so dosegla 71,1 milijarde evrov. Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je marca znašal -9,2 milijarde evrov, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine, je še razvidno iz podatkov Banke Slovenije. (konec)jes/mrn STA081 2025-05-14/11:18
×