Varnost pri delu
V vročini obvezni odmori
Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi. Njegova velikost je podobna dvajsetaku, vijolična barva pa bankovcu za 500 evrov. Njegova vrednost je 0 evrov.***
Na bankovcu je kolaž treh elementov, ki jih je v stilsko enoten motiv oblikoval Matjaž Učakar. Prvi element je 140 let stara neorenesančna muzejska stavba kot simbol zgodovine slovenske kulturne dediščine, drugi element pa okostje mamuta, ki je bilo najdeno v Nevljah pri Kamniku ter velja za simbol in prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tretji element je Zoisova zvončnica, redka cvetlica, ki raste zgolj v jugovzhodnih apneniških Alpah. Je tudi simbol Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, s katerim upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije.
Spominski bankovec so natisnili v dveh izvedbah. Klasično obliko prodajajo za 7,90 evrov, spominski bankovec z žigom ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi pa za 9,90 evrov.
Kljub temu, da je tovrsten način popularizacije v tujini že precej utečen, je Prirodoslovni muzej Slovenije prvi muzej, ki je zasnoval tak promocijski izdelek. \"Bankovec ni plačilno sredstvo, čeprav je na prvi pogled izredno podoben pravemu evrskemu bankovcu. Velikost je skoraj identična dvajsetaku, vijolična barva pa spominja na bankovec za 500 evrov,\" so zapisali v muzeju.
Spominski bankovec je bil natisnjen na bombažni papir v tiskarni Oberthur Fiduciaire v Franciji in ima vse ostale zaščitne znake kot pravi evrski bankovec. Takšni bankovci so priljubljeni tako med zbiratelji širom Evrope kot tudi v Sloveniji. Njegova vrednost z leti celo raste, ker so ga natisnili v omejeni nakladi 3000 kosov, so še sporočili iz muzeja. (konec)nak/kb STA146 2025-07-24/15:42
Na bankovcu je kolaž treh elementov, ki jih je v stilsko enoten motiv oblikoval Matjaž Učakar. Prvi element je 140 let stara neorenesančna muzejska stavba kot simbol zgodovine slovenske kulturne dediščine, drugi element pa okostje mamuta, ki je bilo najdeno v Nevljah pri Kamniku ter velja za simbol in prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tretji element je Zoisova zvončnica, redka cvetlica, ki raste zgolj v jugovzhodnih apneniških Alpah. Je tudi simbol Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, s katerim upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije.
Spominski bankovec so natisnili v dveh izvedbah. Klasično obliko prodajajo za 7,90 evrov, spominski bankovec z žigom ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi pa za 9,90 evrov.
Kljub temu, da je tovrsten način popularizacije v tujini že precej utečen, je Prirodoslovni muzej Slovenije prvi muzej, ki je zasnoval tak promocijski izdelek. \"Bankovec ni plačilno sredstvo, čeprav je na prvi pogled izredno podoben pravemu evrskemu bankovcu. Velikost je skoraj identična dvajsetaku, vijolična barva pa spominja na bankovec za 500 evrov,\" so zapisali v muzeju.
Spominski bankovec je bil natisnjen na bombažni papir v tiskarni Oberthur Fiduciaire v Franciji in ima vse ostale zaščitne znake kot pravi evrski bankovec. Takšni bankovci so priljubljeni tako med zbiratelji širom Evrope kot tudi v Sloveniji. Njegova vrednost z leti celo raste, ker so ga natisnili v omejeni nakladi 3000 kosov, so še sporočili iz muzeja. (konec)nak/kb STA146 2025-07-24/15:42