Izmenjevalnica
Na tržnico brez denarnice
V Galeriji Muzeja sodobne umetnosti Črne gore je na ogled razstava Oživljeni zapisi slovenski kiparja in risarja bosanskega rodu Mirsada Begića. Predstavljena so dela iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja, poseben poudarek je namenjen njegovemu prispevku k sodobni sakralni umetnosti, predvsem oblikovanju vrat ljubljanske stolnice.***
Begić, poznan predvsem kot kipar, ustvarja večmedijsko, filozofsko in introspektivno, kot so zapisali v muzeju, pa se kiparstvo, slikarstvo, risba in objekt v njegovem delu medsebojno prepletajo in transformirajo. Vsako njegovo delo nosi odtis miselnega procesa tudi kot izziv za notranje doživljanje gledalca.
Na razstavi poleg slik, risb, skulptur in objektov v ospredje postavljajo oblikovanje stranskih vrat ljubljanske stolnice sv. Nikolaja, ki prepriča s svojo tišino, asketsko formo in duhovno prisotnostjo.
Begićev opus so v muzeju opisali kot vizualno ontologijo in umetnost, ki pomen tiho priklicuje s teksturo, materijo, pigmentom, linijo in praznino, ne z naracijo ali simboliko. \"V času hrupa, hitrosti in semiotske prenasičenosti Begićeva umetnost ponuja tišino, ne odsotnost pomena, temveč njegovo najglobljo obliko,\" so zapisali v katalogu bo razstavi.
Leta 1953 rojeni Begić je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, svoje znanje pa kasneje izpopolnjeval v Londonu. Rodil se je v Glamoču v Bosni in Hercegovini, od leta 1983 pa živi in ustvarja v Ljubljani. Ustvarja v različnih materialih, med njimi sta bron in vosek, ter je avtor številnih javnih plastik. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in predsedniško odlikovanje - red za zasluge za neprecenljiv kiparski opus. Leta 2011 je postal častni meščan Ljubljane.
V Muzeja sodobne umetnosti Črne gore so razstavo pripravili v sodelovanju z ljubljansko Galerijo Novak. (konec)nak/kb STA017 2025-05-16/05:30
Begić, poznan predvsem kot kipar, ustvarja večmedijsko, filozofsko in introspektivno, kot so zapisali v muzeju, pa se kiparstvo, slikarstvo, risba in objekt v njegovem delu medsebojno prepletajo in transformirajo. Vsako njegovo delo nosi odtis miselnega procesa tudi kot izziv za notranje doživljanje gledalca.
Na razstavi poleg slik, risb, skulptur in objektov v ospredje postavljajo oblikovanje stranskih vrat ljubljanske stolnice sv. Nikolaja, ki prepriča s svojo tišino, asketsko formo in duhovno prisotnostjo.
Begićev opus so v muzeju opisali kot vizualno ontologijo in umetnost, ki pomen tiho priklicuje s teksturo, materijo, pigmentom, linijo in praznino, ne z naracijo ali simboliko. \"V času hrupa, hitrosti in semiotske prenasičenosti Begićeva umetnost ponuja tišino, ne odsotnost pomena, temveč njegovo najglobljo obliko,\" so zapisali v katalogu bo razstavi.
Leta 1953 rojeni Begić je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, svoje znanje pa kasneje izpopolnjeval v Londonu. Rodil se je v Glamoču v Bosni in Hercegovini, od leta 1983 pa živi in ustvarja v Ljubljani. Ustvarja v različnih materialih, med njimi sta bron in vosek, ter je avtor številnih javnih plastik. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in predsedniško odlikovanje - red za zasluge za neprecenljiv kiparski opus. Leta 2011 je postal častni meščan Ljubljane.
V Muzeja sodobne umetnosti Črne gore so razstavo pripravili v sodelovanju z ljubljansko Galerijo Novak. (konec)nak/kb STA017 2025-05-16/05:30