Šola v Javorjah
V teku postopki za gradnjo šole v Javorjah
Joan Miro, ki ob Pablu Picassu in Salvadorju Daliju sodi med najpomembnejše španske umetnike 20. stoletja, je kariero začel v rojstni Barceloni. A za nadrealističnega slikarja in kiparja ni bilo nobenega kraja, ki bi bil osebno in umetniško pomembnejši od Majorke. O njenem pomenu za umetnika priča projekt Paysage Miro v Palma de Mallorci.***
Projekt združuje štiri sočasne razstave v glavnem mestu otoka. Dela zanje sta med drugim posodila Muzej Reina Sofia v Madridu in muzej sodobne umetnosti Macba v Barceloni. Razstave so po pisanju po avstrijske tiskovne agencije APA tudi uvod v kampanjo, s katero se Palma de Mallorca poteguje za naziv Evropska prestolnica kulture 2031.
Miro (1893-1983) je v otroštvu poletja preživljal na španskem sredozemskem otoku, od koder je prihajala njegova mama. Tudi njegova žena Pilar Juncosa je bila rojena na Majorki. Sredozemska svetloba otoka, njegove živahne barve in edinstvene, deloma nadrealistične pokrajine so bile za njegovo umetnost, kot je nekoč sam dejal \"neizčrpen vir navdiha\".
Od leta 1956 je bila Majorka njegovo ustvarjalno in osebno zatočišče. Pred tem je bil nenehno na poti. Živel je v Barceloni in Parizu, kjer se je pridružil nadrealističnemu in dadaističnemu gibanju. Vendar si je vedno želel mirnega kraja, kjer bi se lahko brez motenj in mestnega vrveža posvečal umetnosti.
Našel ga je na jugu Majorke v svoji rezidenci Son Abrines, kjer je dal zgraditi ogromne atelje, ki je danes del Mirojevega muzeja. Tu je med letoma 1956 in 1983 ustvaril nekaj svojih najpomembnejših del. Kmečko hišo iz 18. stoletja so razširili in modernizirali po načrtih arhitektov Josepa Lluis Serta in Rafaela Monea. Miro je bil zbiratelj in je potreboval veliko prostora. Navdihovali so ga literatura, glasba, predmeti iz vsakdanjega življenja, školjke in dela drugih umetnikov.
Razstava, ki so jo v prostorih Fundacije Miro odprli v začetku avgusta in ki bo na ogled do 11. januarja 2026, nosi naslov Čarobna iskra. V posebnih kotičkih je mogoče prisluhniti glasbi, ki je bila všeč Miroju, ali listati knjige, ki jih je rad prebiral. V vitrinah so razstavljeni najrazličnejši predmeti, ki so ga navdihovali.
\"Joan Miro je bil kot goba. Vse je vsrkal vase,\" je povedala direktorica fundacije Antonia Maria Perello. Postavitev združuje 38 slik, skulptur in del na papirju, ki predstavijo najpomembnejše stopnje Mirojevega ustvarjanja po njegovi dokončni selitvi na Majorko leta 1956. Skupaj pa je na njej ogled več kot 250 eksponatov.
Razstava v centru sodobne umetnosti Es Baluard v Palma de Mallorci analizira Mirojev pomen, radikalnost in pionirsko vlogo v zgodovini sodobnega slikarstva, na razstavi v poslopju La Llotja so na ogled Mirojeve skulpture, razstava v Casal Solleric pa osvetljuje odnose med slikarstvom in kiparstvom kot ključnima disciplinama Mirojevega ustvarjanja med letoma 1960 in 1981. (konec)tv/av STA010 2025-08-07/05:30
Projekt združuje štiri sočasne razstave v glavnem mestu otoka. Dela zanje sta med drugim posodila Muzej Reina Sofia v Madridu in muzej sodobne umetnosti Macba v Barceloni. Razstave so po pisanju po avstrijske tiskovne agencije APA tudi uvod v kampanjo, s katero se Palma de Mallorca poteguje za naziv Evropska prestolnica kulture 2031.
Miro (1893-1983) je v otroštvu poletja preživljal na španskem sredozemskem otoku, od koder je prihajala njegova mama. Tudi njegova žena Pilar Juncosa je bila rojena na Majorki. Sredozemska svetloba otoka, njegove živahne barve in edinstvene, deloma nadrealistične pokrajine so bile za njegovo umetnost, kot je nekoč sam dejal \"neizčrpen vir navdiha\".
Od leta 1956 je bila Majorka njegovo ustvarjalno in osebno zatočišče. Pred tem je bil nenehno na poti. Živel je v Barceloni in Parizu, kjer se je pridružil nadrealističnemu in dadaističnemu gibanju. Vendar si je vedno želel mirnega kraja, kjer bi se lahko brez motenj in mestnega vrveža posvečal umetnosti.
Našel ga je na jugu Majorke v svoji rezidenci Son Abrines, kjer je dal zgraditi ogromne atelje, ki je danes del Mirojevega muzeja. Tu je med letoma 1956 in 1983 ustvaril nekaj svojih najpomembnejših del. Kmečko hišo iz 18. stoletja so razširili in modernizirali po načrtih arhitektov Josepa Lluis Serta in Rafaela Monea. Miro je bil zbiratelj in je potreboval veliko prostora. Navdihovali so ga literatura, glasba, predmeti iz vsakdanjega življenja, školjke in dela drugih umetnikov.
Razstava, ki so jo v prostorih Fundacije Miro odprli v začetku avgusta in ki bo na ogled do 11. januarja 2026, nosi naslov Čarobna iskra. V posebnih kotičkih je mogoče prisluhniti glasbi, ki je bila všeč Miroju, ali listati knjige, ki jih je rad prebiral. V vitrinah so razstavljeni najrazličnejši predmeti, ki so ga navdihovali.
\"Joan Miro je bil kot goba. Vse je vsrkal vase,\" je povedala direktorica fundacije Antonia Maria Perello. Postavitev združuje 38 slik, skulptur in del na papirju, ki predstavijo najpomembnejše stopnje Mirojevega ustvarjanja po njegovi dokončni selitvi na Majorko leta 1956. Skupaj pa je na njej ogled več kot 250 eksponatov.
Razstava v centru sodobne umetnosti Es Baluard v Palma de Mallorci analizira Mirojev pomen, radikalnost in pionirsko vlogo v zgodovini sodobnega slikarstva, na razstavi v poslopju La Llotja so na ogled Mirojeve skulpture, razstava v Casal Solleric pa osvetljuje odnose med slikarstvom in kiparstvom kot ključnima disciplinama Mirojevega ustvarjanja med letoma 1960 in 1981. (konec)tv/av STA010 2025-08-07/05:30