Smučanje po starem
Lepo opravljeni in pogumni
V palači Holyroodhouse v Edinburghu na ogled sliki Artemisie Gentileschi Edinburgh
21.02.2025, 06:01
V palači Holyroodhouse so na ogled postavili sliki italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi. Slika Suzana in starca je bila nedavno ponovno odkrita in pomembno dopolnjuje slikarkin do sedaj znani opus. Ob njej je na ogled Avtoportret kot alegorija slikarstva, ki velja za eno najpomembnejših umetničinih del.***
Slika Suzana in starca, ki je bila nedavno ponovno odkrita v kraljevi zbirki, na novo osvetljuje tudi slikarkin ustvarjalni proces ter čas, ki ga je preživela v Veliki Britaniji konec tridesetih let 16. stoletja, ko je na dvoru Karla I. in Henriette Marie delala skupaj z očetom Oraziom Gentileschijem, piše spletni portal Art Daily.
Po besedah kustosinje v palači Emme Stead je bila Artemisia Gentileschi ena najboljših umetnic italijanskega baroka, ki je dosegla velik uspeh že za časa svojega življenja, ko je bilo le malo umetnic uradno priznanih. Danes je cenjena tako zaradi svoje slikarske tehnike kot načina upodabljanja ženskih protagonistk.
Za ponovno odkritje slike ima zasluge predvsem umetnostni zgodovinar Niko Munz, ki se je posvečal iskanju del, ki so bila po usmrtitvi Karla I. prodana in so se razpršila po Evropi. V inventarju Karla I. je bilo zabeleženih sedem slik Artemisie Gentileschi in do danes naj bi se ohranil le avtoportret. Raziskava pa je pokazala, da je bila slika Suzana in starca več kot stoletje shranjena v palači Hampton Court in pripisana francoski šoli. Bila je v zelo slabem stanju, so pa na hrbtni strani slike med konserviranjem našli oznako CR (Carolus Rex), ki potrjuje, da je bila nekoč v zbirki Karla I.
Artemisia Gentileschi je v 17. stoletju zaslovela po vsej Evropi. Šolala se je pri očetu v Rimu in nato delala v Firencah, Neaplju, Benetkah in Londonu za aristokratske in kraljevske mecene. V 18. in 19. stoletju njena dela niso bila cenjena, v zadnjih 50 letih pa so ponovno pridobila na veljavi.
Slika Suzana in starca prikazuje svetopisemsko zgodbo o Suzani, ki sta jo med kopanjem na vrtu presenetila starca. Ker se jima je uprla, sta jo lažno obtožila prešuštva. Medtem ko so moški umetniki tistega časa pogosto upodabljali idealiziran ali seksualiziran pogled na prizor, je Artemisia Gentileschi poudarila Suzanino ranljivost in nelagodje ob dogodku. Slikarka se je sicer v svoji 40-letni karieri večkrat vrnila k omenjeni zgodbi, danes je znanih vsaj šest njenih slik na to temo.
Provenienca slike je po pisanju spletnega portala dobro dokumentirana. Sliko je najverjetneje naročila Henrietta Maria, verjetno okoli leta 1638-9. Iz popisa iz leta 1639 je razvidno, da je slika prvotno visela nad kaminom v sobi v palači Whitehall, ki jo je Henrietta Maria uporabljala za manjše sprejeme in sprostitev.
Po vrnitvi Karla II. leta 1660 naj bi visela nad kaminom v Somerset House. V 18. stoletju, ko je slikarkin ugled upadel, so sliko prenesli v Kensingtonsko palačo. Na akvarelu iz leta 1819, ki prikazuje kraljevo spalnico, jo je mogoče videti naslonjeno na steno, kar nakazuje, da je veljala za delo manj pomembnega ali neznanega umetnika in se jim je ni zdelo vredno obesiti na steno. Kasneje je bila prenesena v palačo Hampton Court, kjer je na neki točki ostala brez okvirja, leta 1862 pa je bila opisana kot \"v slabem stanju\" in poslana v konserviranje. Tedaj so bile verjetno nanjo nanesene dodatne plasti laka.
Sedaj so sliko temeljito konservatorji restavratorji sklada Royal Collection Trust. Odstranili so površinsko umazanij, lak in neoriginalne plasti barve ter platnene trake, s katerimi so nekaj po nastanku sliko povečali. Retuširali so poškodovane dele, slika je tudi dobila nov okvir. (konec)tv/kb STA016 2025-02-21/06:00
Slika Suzana in starca, ki je bila nedavno ponovno odkrita v kraljevi zbirki, na novo osvetljuje tudi slikarkin ustvarjalni proces ter čas, ki ga je preživela v Veliki Britaniji konec tridesetih let 16. stoletja, ko je na dvoru Karla I. in Henriette Marie delala skupaj z očetom Oraziom Gentileschijem, piše spletni portal Art Daily.
Po besedah kustosinje v palači Emme Stead je bila Artemisia Gentileschi ena najboljših umetnic italijanskega baroka, ki je dosegla velik uspeh že za časa svojega življenja, ko je bilo le malo umetnic uradno priznanih. Danes je cenjena tako zaradi svoje slikarske tehnike kot načina upodabljanja ženskih protagonistk.
Za ponovno odkritje slike ima zasluge predvsem umetnostni zgodovinar Niko Munz, ki se je posvečal iskanju del, ki so bila po usmrtitvi Karla I. prodana in so se razpršila po Evropi. V inventarju Karla I. je bilo zabeleženih sedem slik Artemisie Gentileschi in do danes naj bi se ohranil le avtoportret. Raziskava pa je pokazala, da je bila slika Suzana in starca več kot stoletje shranjena v palači Hampton Court in pripisana francoski šoli. Bila je v zelo slabem stanju, so pa na hrbtni strani slike med konserviranjem našli oznako CR (Carolus Rex), ki potrjuje, da je bila nekoč v zbirki Karla I.
Artemisia Gentileschi je v 17. stoletju zaslovela po vsej Evropi. Šolala se je pri očetu v Rimu in nato delala v Firencah, Neaplju, Benetkah in Londonu za aristokratske in kraljevske mecene. V 18. in 19. stoletju njena dela niso bila cenjena, v zadnjih 50 letih pa so ponovno pridobila na veljavi.
Slika Suzana in starca prikazuje svetopisemsko zgodbo o Suzani, ki sta jo med kopanjem na vrtu presenetila starca. Ker se jima je uprla, sta jo lažno obtožila prešuštva. Medtem ko so moški umetniki tistega časa pogosto upodabljali idealiziran ali seksualiziran pogled na prizor, je Artemisia Gentileschi poudarila Suzanino ranljivost in nelagodje ob dogodku. Slikarka se je sicer v svoji 40-letni karieri večkrat vrnila k omenjeni zgodbi, danes je znanih vsaj šest njenih slik na to temo.
Provenienca slike je po pisanju spletnega portala dobro dokumentirana. Sliko je najverjetneje naročila Henrietta Maria, verjetno okoli leta 1638-9. Iz popisa iz leta 1639 je razvidno, da je slika prvotno visela nad kaminom v sobi v palači Whitehall, ki jo je Henrietta Maria uporabljala za manjše sprejeme in sprostitev.
Po vrnitvi Karla II. leta 1660 naj bi visela nad kaminom v Somerset House. V 18. stoletju, ko je slikarkin ugled upadel, so sliko prenesli v Kensingtonsko palačo. Na akvarelu iz leta 1819, ki prikazuje kraljevo spalnico, jo je mogoče videti naslonjeno na steno, kar nakazuje, da je veljala za delo manj pomembnega ali neznanega umetnika in se jim je ni zdelo vredno obesiti na steno. Kasneje je bila prenesena v palačo Hampton Court, kjer je na neki točki ostala brez okvirja, leta 1862 pa je bila opisana kot \"v slabem stanju\" in poslana v konserviranje. Tedaj so bile verjetno nanjo nanesene dodatne plasti laka.
Sedaj so sliko temeljito konservatorji restavratorji sklada Royal Collection Trust. Odstranili so površinsko umazanij, lak in neoriginalne plasti barve ter platnene trake, s katerimi so nekaj po nastanku sliko povečali. Retuširali so poškodovane dele, slika je tudi dobila nov okvir. (konec)tv/kb STA016 2025-02-21/06:00