V ozadju spopadov v DR Kongo etnični spori (tema)
pripravil Robert Petrovič Kinšasa

Proruandska oborožena skupina M23 pod vodstvom tutsijev od leta 2022 vodi upor na vzhodu Demokratične republike Kongo. Spopadi med M23 in kongovskimi silami so se okrepili v začetku leta, kar je še poglobilo humanitarno krizo v regiji. M23 trdi, da se bori za zaščito tutsijev, Kinšasa pa jo obtožuje, da je del ekspanzionističnih ambicij Ruande.***
Skupina M23, ki je bila ustanovljena leta 2012, se imenuje po sporazumu s 23. marca 2009, ki je končal prejšnji upor pod vodstvom etničnih tutsijev na vzhodu DR Kongo. Najnovejši upor v regiji je M23 sprožil leta 2022, pri čemer je vlado v Kinšasi obtožil, da ni izpolnila mirovnega sporazuma in ni v celoti vključila kongovskih tutsijev v vojsko in upravo, poroča agencija Reuters.
Poleg tega je skupina obljubila, da si bo prizadevala za zaščito varnosti in interesov tutsijev v DR Kongo zlasti pred nasiljem hutujskih milic, kot so denimo Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR). Slednjo so ustanovili hutuji, ki so pobegnili iz Ruande po sodelovanju v genocidu leta 1994, v katerem so hutujski ekstremisti ubili okoli 800.000 tutsijev in zmernih hutujev.
M23 že več kot leto dni nadzira Rubajo v provinci Severni Kivu, kjer na račun rudarjenja koltana ustvari približno 800.000 dolarjev dobička na mesec. Od začetka letošnjega leta je skupina prevzela nadzor nad obsežnim delom ozemlja na vzhodu DR Kongo. V nedeljo pa je po lastnih navedbah zavzela tudi mesto Goma, prestolnico province Severni Kivu.
Zaradi spopadov je že več sto tisoč ljudi zapustilo svoje domove. Po ocenah analitikov pa bi skupina z razširitvijo na nova ozemlja lahko okrepila svoje prihodke z izkoriščanjem tamkajšnjih rudnikov.
Vlada v Kinšasi, Združeni narodi in številne zahodne države odgovornost za nasilje v regiji pripisujejo tudi sosednji Ruandi. Slednjo obtožujejo, da z napotitvijo več tisoč vojakov v podporo skupini M23 podpihuje konflikt. Obtožbe sicer temeljijo na poročilu strokovnjakov ZN iz leta 2022, ki navaja, da ima \"trdne dokaze\", da so se ruandske sile borile skupaj z uporniki M23.
Ruanda medtem zanika, da bi podpirala upornike, in hkrati DR Kongo obtožuje, da se bori skupaj z borci FDLR, ki da napadajo tutsije v obeh državah. Ruanda ima sicer burno zgodovino vojaškega posredovanja v DR Kongo. V letih 1996 in 1998 je denimo z Ugando vdrla v državo, kar sta obe utemeljevali s tem, da se branita pred lokalnimi milicami.
V DR Kongo so sicer prisotni tudi pripadniki mirovne misije ZN za stabilizacijo DR Kongo (Monusco), ki kongovskim silam pomagajo v boju proti uporniškim skupinam. Monusco bi se moral v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN končati decembra lani, a so tako ZN kot Kinšasa ugotovili, da varnostne razmere v državi ne dopuščajo umika misije.
Konec lanskega leta je svojo misijo v DR Kongo podaljšala tudi 16-članska Južnoafriška razvojna skupnost (SADC). Tako Monusco kot SADC sta od začetka januarja zaradi spopadov utrpeli izgube. Skupno je bilo namreč ubitih 13 mirovnikov.
VS ZN je v luči tega v nedeljo obsodil napredovanje M23, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je pred tem Ruando pozval, naj umakne svoje sile iz DR Kongo.
Zunanja ministrica DR Kongo Therese Kayikwamba Wagner je medtem v nedeljo sodelovanje Ruande v spopadih opredelila kot razglasitev vojne in pozvala k sankcijam. Veleposlanik Ruande pri ZN Ernest Rwamucyo pa je zatrdil, da je za poslabšanje položaja odgovorna sosednja država, ker da ne sprejema zavez za mir. DR Kongo je še obtožil, da želi zamenjati vlado v Ruandi. (konec)rpe/set STA144 2025-01-27/15:06