V ospredju vrha Nata v Haagu zvišanje obrambnih izdatkov (ozadje)
piše dopisnik STA iz Bruslja Blaž Mohorčič Haag

Voditelji držav članic zveze Nato se bodo v torek in sredo sestali v Haagu, v ospredju zasedanja bo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo. Pričakovati je zgodovinski dogovor o zvišanju izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, pri čemer pa je ključno še odprto vprašanje časovnica tega zvišanja.***
\"Povsem sem prepričan, da bomo prišli do dogovora o petih odstotkih BDP,\" je v začetku meseca po zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju, ki je bilo zadnje pred vrhom, o zvišanju izdatkov za obrambo in varnost povedal generalni sekretar Nata Mark Rutte.
V skladu s pozivi ZDA k zvišanju izdatkov na pet odstotkov BDP predlaga, da bi članice Nata do leta 2032 izdatke za naložbe neposredno v obrambo zvišale na 3,5 odstotka BDP, še 1,5 odstotka BDP pa bi namenile za naložbe, povezane z obrambo.
Delež v višini 3,5 odstotka je po njegovih besedah primerljiv s trenutnima dvema odstotkoma BDP za obrambo, pri čemer je že po zasedanju obrambnih ministrov dejal, da ne pričakuje sprememb pri definiciji.
Pogajanja so tako v zadnjih tednih potekala predvsem o tem, kaj vse bodo lahko članice Nata obravnavale kot naložbe, povezane z obrambo in varnostjo.
Prav tako še ni dogovora o časovnem obdobju, v katerem bodo morale članice zvišati svoje proračunske izdatke za obrambo in varnost. Kot je v začetku meseca v Bruslju povedal obrambni minister Borut Sajovic, se nekatere države, med njimi Slovenija, zavzemajo, da bi cilj dosegli do leta 2035, in ne že 2032, kot predvideva Ruttejev predlog.
Po poročanju belgijske tiskovne agencije Belga so v skupini držav, ki se zavzemajo za daljše obdobje, še Belgija, Španija, Kanada, Italija, Francija in Združeno kraljestvo. V nasprotnem taboru so med drugim ZDA, Švedska in baltske države.
Prva skupina si obenem prizadeva, da ne bi določili vmesnih ciljev zviševanja izdatkov, kot predvideva predlog generalnega sekretarja. Prav tako zahtevajo izvedbo vmesnega pregleda pred letom 2030, na podlagi katerega bi po potrebi cilje zvišanja izdatkov prilagodili.
Slednje je po neuradnih informacijah ključnega pomena tudi za Slovenijo, ki naj bi bila sicer glede na načrtovano zviševanje proračunskih izdatkov za 0,2 odstotka letno do treh odstotkov BDP leta 2030 na vrhu v Haagu \"na varni strani\".
Med najbolj zadržanimi glede zvišanja izdatkov na pet odstotkov BDP je španski premier Pedro Sanchez, ki je nekaj dni pred vrhom v pismu šefu Nata zapisal, da je za Španijo takšen dvig \"nerazumen in kontraproduktiven\".
Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, ki s Sanchezom goji tesne odnose, so medtem v petek sporočili, da se lahko slovenska vlada zaenkrat zaveže le, da bo do leta 2030 za krepitev odpornosti in varnosti države namenila tri odstotke BDP, pri čemer bo vsaj en odstotek namenjen projektom za dvojno rabo.
Ob pomislekih v koalicijskih strankah SD in Levica, ki sta v petek javno zavrnili Ruttejev predlog, je premier ponovil, da ne bo višanja izdatkov na račun najranljivejših.
Članice Nata sicer spričo ruske agresije na Ukrajino in negotovosti v svetu, k okrepitvi katere je dodatno prispevala vrnitev republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo, izdatke za obrambo zvišujejo že zadnjih nekaj let. Od 32 držav članic jih je lani cilj v višini dveh odstotkov BDP doseglo 22, kažejo ocene v aprila objavljenem letnem poročilu zavezništva.
Naj bi pa ta cilj, dogovorjen na vrhu Nata v Walesu leta 2014, po Ruttejevih besedah še letos dosegle tudi preostale zaveznice. Kot zadnji sta to naznanili Kanada in Portugalska, je ta teden dejal generalni sekretar, ki bo pričakovanja pred vrhom predstavil na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Pred tem so to napovedale tudi Španija, Italija, Belgija, Luksemburg, Črna gora in Hrvaška. Slednja namerava izdatke za obrambo do leta 2027 povečati na 2,5 odstotka BDP, do leta 2030 pa naj bi dosegli tri odstotke.
Takšen cilj za leto 2030 si je v nedavno spremenjeni resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je pretekli teden potrdil državni zbor, zadala tudi Slovenija. Pred tem je resolucija predvidevala, da bi izdatke na dva odstotka BDP zvišali do leta 2030, a bo po novem Slovenija to storila že letos.
Članice Nata, ki so že lani za obrambo namenile dva odstotka BDP ali več, imajo medtem precej bolj ambiciozne načrte. Poljska, ki je bila z več kot štirimi odstotki BDP lani povsem na vrhu lestvice, naj bi letos za obrambo namenila 4,7 odstotka BDP, Estonija, ki je bila takoj za njo, pa prihodnje leto pet odstotkov.
V obdobju 2026-2030 bo od pet do šest odstotkov BDP letno za obrambo namenjala tudi Litva, k petodstotnemu cilju se je prav tako zavezala Latvija.
Dodatne naložbe v obrambo so v zadnjih tednih in mesecih napovedale še nekatere druge države, vključno z Nemčijo, Združenim kraljestvom, Švedsko, Nizozemsko in Grčijo.
Zviševanje obrambnih izdatkov s strani evropskih članic in Kanade je sicer pomembno tudi za ohranitev zaupanja v odnosih z ZDA, ki so pod vodstvom Trumpa precej nepredvidljivi. Ob tem se poraja celo bojazen, da bi ZDA iz Evrope umaknile svoje sile.
Zato se mora biti Evropa sposobna sama braniti in odvračati grožnje, meni analitičarka bruseljskega think-tanka Evropski politični center Almut Möller. \"Pravo delo se bo nadaljevalo takoj, ko bo ameriška delegacija zapustila Haag,\" je poudarila.
Z novo ameriško administracijo se je spremenil tudi odnos Washingtona do Rusije in Ukrajine. Nadaljnja podpora zaveznic Kijevu v boju z rusko agresijo bo tudi zaradi tega v nasprotju z zadnjimi nekaj vrhovi voditeljev tokrat bolj v ozadju.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo predvidoma udeležil torkove večerje voditeljev, medtem ko naj na sredinem osrednjem delu zasedanja ne bi sodeloval. Zasedanje Sveta Nato-Ukrajina bo potekalo na ravni zunanjih ministrov v torek zvečer.
Slovensko delegacijo bosta poleg premierja, ki se bo v četrtek udeležil še vrha EU v Bruslju, sestavljala obrambni minister Sajovic in zunanja ministrica Tanja Fajon. (konec)blm/sk STA039 2025-06-22/09:05