Priznanje artemida
Zaupanje, odgovornost in trajnostni razvoj
Ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga praznujemo danes, na ministrstvu za naravne vire in prostor izpostavljajo pomen njihove ohranitve. Gre namreč za najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji, saj človek pogosto ne razume njihove funkcije in pomena ter želi močvirne terene izsušiti. V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine.***
Letošnji svetovni dan, ki poteka pod geslom Ohranimo mokrišča za našo skupno prihodnost, poudarja nujnost odločnih ukrepov za zaščito teh naravnih habitatov za dobrobit vseh ljudi in življenja na Zemlji, so poudarili na pristojnem ministrstvu.
Mokrišča pokrivajo več kot 12,1 milijona kvadratnih kilometrov zemeljske površine po vsem svetu. Lahko so slana ali sladko vodna, celinska ali obalna, naravna ali umetno narejena, trajna ali začasna. Četudi predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter nam med drugim zagotavljajo čisto pitno vodo, hrano ter zaščito pred naravnimi nesrečami, s tem ko absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in ga shranjujejo v tleh in biomasi, pa sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji.
Kot opozarjajo na ministrstvu, človek pogosto ne razume njihove funkcije in pomena ter jih želi izsušiti in bolje izrabiti. \"Zato izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč, od 70. let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov,\" so dodali.
Da je svetovni dan mokrišč znak za rdeči alarm, so prepričani tudi v Inštitutu Revivo, kjer se ukvarjajo z njihovim raziskovanjem in ohranjanjem. Ocenjujejo, da je degradacija mokrišč \"ena najbolj zanemarjenih okoljskih težav, saj so mokrišča veljala za poceni zemljišča, a je njihova dragocenost življenjskega pomena\".
\"Ko mokrišča preoblikujemo v urejene peščene ali asfaltne površine, kar se je množično in se še vedno pogosto dogaja v urbanih okoljih, tvegamo, da bo to področje prizadeto v obdobju poplav. Edinstveno sposobnost zadrževanja vode odstranimo in jo preusmerimo na površine, kjer poplavnih viškov prej ni bilo ali pa voda steče v reko in še hitreje steče stran. S tem vplivamo na uravnavanje mikroklime, saj onemogočimo počasno izhlapevanje in hlajenje okolice v času poletnih pripek in suš. Žal se tukaj kaskada dogodkov, ki imajo negativen vpliv na kakovost našega življenja, še ne ustavi,\" so opozorili.
V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine, med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Med omenjenimi so Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. (konec)las/bg STA011 2025-02-02/05:00
Letošnji svetovni dan, ki poteka pod geslom Ohranimo mokrišča za našo skupno prihodnost, poudarja nujnost odločnih ukrepov za zaščito teh naravnih habitatov za dobrobit vseh ljudi in življenja na Zemlji, so poudarili na pristojnem ministrstvu.
Mokrišča pokrivajo več kot 12,1 milijona kvadratnih kilometrov zemeljske površine po vsem svetu. Lahko so slana ali sladko vodna, celinska ali obalna, naravna ali umetno narejena, trajna ali začasna. Četudi predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter nam med drugim zagotavljajo čisto pitno vodo, hrano ter zaščito pred naravnimi nesrečami, s tem ko absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in ga shranjujejo v tleh in biomasi, pa sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji.
Kot opozarjajo na ministrstvu, človek pogosto ne razume njihove funkcije in pomena ter jih želi izsušiti in bolje izrabiti. \"Zato izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč, od 70. let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov,\" so dodali.
Da je svetovni dan mokrišč znak za rdeči alarm, so prepričani tudi v Inštitutu Revivo, kjer se ukvarjajo z njihovim raziskovanjem in ohranjanjem. Ocenjujejo, da je degradacija mokrišč \"ena najbolj zanemarjenih okoljskih težav, saj so mokrišča veljala za poceni zemljišča, a je njihova dragocenost življenjskega pomena\".
\"Ko mokrišča preoblikujemo v urejene peščene ali asfaltne površine, kar se je množično in se še vedno pogosto dogaja v urbanih okoljih, tvegamo, da bo to področje prizadeto v obdobju poplav. Edinstveno sposobnost zadrževanja vode odstranimo in jo preusmerimo na površine, kjer poplavnih viškov prej ni bilo ali pa voda steče v reko in še hitreje steče stran. S tem vplivamo na uravnavanje mikroklime, saj onemogočimo počasno izhlapevanje in hlajenje okolice v času poletnih pripek in suš. Žal se tukaj kaskada dogodkov, ki imajo negativen vpliv na kakovost našega življenja, še ne ustavi,\" so opozorili.
V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine, med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Med omenjenimi so Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. (konec)las/bg STA011 2025-02-02/05:00