V ospredju letošnjega arhitekturnega bienale v Benetkah podnebna kriza in sodelovanje (reportaža)
pripravila Tatjana Zemljič Benetke

V Benetke vse do jeseni vabi 19. mednarodna arhitekturna razstava. Letošnji arhitekturni bienale se posveča podnebni krizi in možnim odgovorom nanjo. Obiskovalec se ob vstopu na razstavo sooči z globalnim segrevanjem, to pa je tudi realnost, s katero se morajo soočiti arhitekti.***
Kurator letošnjega arhitekturnega bienala je italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti, naslov letošnje razstave je Integlliens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Naslov Intelligens je univerzalen in povezan s pojmom inteligence, pri čemer z zadnjim zlogom, gens - beseda v latinščini pomeni ljudje - nakazuje njegov širši pomen.
Ratti namreč izpostavlja različne definicije in oblike inteligence, ki niso omejene le na danes prevladujoči pojem umetne inteligence, saj poziva k njeni globlji, širši in bolj vključujoči opredelitvi. Na kurirani razstavi je tako predstavljenih približno 300 prispevkov več kot 750 avtorjev - arhitektov, inženirjev, matematikov, klimatologov, filozofov, umetnikov, programerjev, pisateljev, rezbarjev, modnih oblikovalcev in številnih drugih.
Ratti tudi meni, da je potreben ponoven premislek o avtorstvu ter da mora arhitektura postati bolj vključujoča ter tako prilagodljiva in dinamična kot svet, za katerega je oblikovana.
Ob vstopu na kurirano razstavo zelo neposredno opozorilo na globalno segrevanje
Obiskovalec je že ob vstopu na kurirano razstavo deležen zelo neposrednega opozorila na globalno segrevanje s projektom The Third Paradise Perspective. Ko odgrne plastičen zastor, namreč vstopi v temen in vroč prostor, kjer ga pot vodi mimo plitkih bazenčkov z vodo, s stropa visijo klime.
Nato pa se poda na popotovanje skozi tri tematske svetove, ki vsak na svoj način predstavljajo poskuse prilagajanja današnjemu svetu - skozi inteligenco naravnega, umetnega in kolektivnega. Vsak je zasnovan kot modularni prostor, kot organizem, ki povezuje velike in majhne projekte ter ustvarja dialog med njimi.
Že na predogledu je veliko pozornosti pritegnil projekt skupine BIG (Bjarke Ingels Group). Instalacija združuje tradicionalno butansko obdelavo lesa z napredno tehnologijo oziroma robotiko. Med tem ko dva mojstra z dletoma in kladivoma vrezujeta vzorce v lesene tramove, spojene v obliki romba, sočasno robotska roka z lesa s čopičem briše prah.
Komisarko letošnje slovenske predstavitve v Benetkah in direktorico Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Majo Vardjan pa je, kot je povedala za STA, po hitrem ogledu pred odprtjem slovenskega nacionalnega paviljona pritegnila instalacija z naslovom The Other Side of the Hill, ki sta jo zasnovala arhitekturna zgodovinarja in teoretika Beatriz Colomina in Mark Wigley z ekipo in ki združuje mikrobiologijo in teoretično fiziko z arhitekturno zgodovino, teorijo in oblikovanjem. Instalacija prikazuje eksponentno rast prebivalstva od leta 1500 do danes in na drugi opozarja na svet mikroorganizmov, kjer rast poteka na drugačen način, da se mikroorganizmi odzivajo na pogoje in se jim prilagajajo ter hkrati med seboj sodelujejo.
Obiskovalec se sicer na kurirani razstavi sprehaja med ambienti, ustvarjenimi iz naravnih in umetnih materialov, nekatere naseljujejo roboti, ponekod je možno sesti in si ogledati video, pomembno vlogo imajo na razstavi zvoki, ki soustvarjajo atmosfero.
Zlatega leva za udeležbo na osrednji bienalski razstavi je letos prejel projekt Canal Cafe, ki so ga zasnovali Diller Scofidio + Renfro, Natural Systems Utilities, SODAI, Aaron Betsky in Davide Oldani. Kot je zapisala žirija, Canal Cafe ponazarja, kako bi Benetke lahko bile laboratorij za razmišljanje o tem, kako živeti na vodi. Obenem spodbuja prihodnja razmišljanja o beneški in drugih lagunah. Zanimiv sistem za čiščenje vode je postavljen v Arzenalu ob enem od kanalov, iz katerega neposredno črpa vodo. Očisti jo do točke, da je pitna, nato iz nje pripravljajo kavo, ki jo je mogoče dobiti le na bienalu.
Temo bienala naslavljajo tudi nacionalni paviljoni
Nacionalnih paviljonov je letos 66, pri čemer štiri države - Azerbajdžan, Oman, Katar in Togo - sodelujejo prvič.
Nagrado za nacionalno udeležbo je na odprtju bienala prejela država iz Perzijskega zaliva Bahrajn, ki ima svoj paviljon v Arzenalu. Projekt, naslovljen Vročinski val, ponuja po mnenju žirije izvedljiv predlog za ekstremno vroče razmere. Po besedah avtorjev je njihova rešitev uporabna tako v javnih prostorih kot na območjih, kjer ljudje živijo in delajo na prostem v ekstremni vročini. Za paviljon so uporabili tradicionalne metode pasivnega hlajenja, značilne za regijo, paviljon spominja na vetrne stolpe in senčna dvorišča. Obiskovalec paviljona tako vstopi v prostor, kjer so tla posuta z naravnim materialom, na sredini, se k spuščenemu stropu vzpenjajo stebri, ob straneh so naložene velike bele blazine.
Irski paviljon zavzema velika struktura v lesu z okroglim tlorisom. Ko obiskovalec vstopi vanjo, lahko sede na klop, ki teče vzdolž celotnega roba, sredino zavzema barvita preproga. Zasnovali so jo Cotter & Naessens Architects, ki se v projektu, naslovljenem Assembly, posvečajo oblikovanju prostorov za zbiranje, razpravo in demokratično izmenjavo. Namesto tradicionalne prostorske hierarhije njihov prototip daje prednost vključenosti, pretočnosti in interakciji.
Slovenija se v nacionalnem paviljonu predstavlja s projektom Mojstri gradijo
Slovenski projekt Mojstri gradijo sta zasnovala kustosa Ana Kosi in Ognen Arsov. Po besedah Vardjan se slovenski paviljon pozicionira med umetnim in kolektivnim ter pripoveduje o tem, da je arhitektura izjemno sodelovalen proces ter oblika kolektivne inteligence, kjer pomembno vlogo igrajo mojstri oziroma delavci na gradbiščih, ki s svojim znanjem in veščinami prispevajo h kakovosti arhitekture, a so v arhitekturnem in splošnem diskurzu popolnoma spregledani.
Obiskovalec paviljona se sooči s štirimi totemi - strukturami, sestavljenimi iz različnih gradbenih elementov in materialov -, ki ponazarjajo mojstre z gradbišča. S tem, kako so nastali, pa se lahko sooči v velikoformatnem dokumentarnem videu, ki spremlja postavitev. (konec)tv/kb STA103 2025-05-16/12:00