Glasova kolesarjenja
Z barko po zadrskih otokih, 2. del
V Galeriji Kocka bodo drevi odprli fotografsko razstavo Projekt Hirošima / Hiroshima Project avtorja Bojana Radoviča, ki se bo neposredno javil iz japonske Hirošime. Fotografije prepletajo sodobno japonsko družbo in bombardiranje Hirošime. Odprtje razstave sovpada z 80. obletnico eksplozije atomske bombe, ki je terjala okoli 80.000 življenj.***
Življenje in spomin na uničenje ter ruševine kot spomeniki - vsi ti elementi se v Radovičevem projektu pojavijo istočasno in izjemno močno, je o projektu zapisala filozofinja, teoretičarka in umetnica Marina Gržinić. Na eni strani je sodobna japonska družba, za katero avtor uporabi estetiko ulične fotografije, fotografski dnevnik ter reprezentacijo vsakodnevnih prostorov in identitet, na drugi pa zgodovina bombardiranja Hirošime.
Fotografije po njenih besedah odpirajo prostor novemu razmišljanju o japonski družbi kot simptomu Zahoda, zlasti v medijih, modi, javnem prostoru ali pri uporabi avantgardnih strategij v vsakdanjem življenju. Tu je mogoče razmišljati o uniformiranosti in identiteti ali o popularni subkulturi, modnih slogih in identiteti.
Radovič uporabi performativnost in ponovno fotografiranje zgodovinskih podob in spomenikov, pri čemer vključi celo vrsto presekov, ki pod vprašaj postavijo sam fotografski aparat. \"Telo - človeško ali kot korpus narave - je v središču vseh fotografij. Ta telesa so hkrati ekstatična in kataleptična, kar kaže na to, da sta maskiranje, dekoriranje in prekodiranje telesa ter zgodovine način komunikacije in povezovanja,\" je zapisala Gržinić.
Kot je dodala, fotograf pokaže, da danes podobe izgubljajo svojo verodostojnost, med drugim pri presoji dogodkov po svetu. Problem, ki ga Radovič zastavi v projektu Hirošima, ni več vezan samo na mentalne podobe in zgodovinsko zavest, temveč na paradoksalno faktičnost novih medijskih in fotografskih podob.
Leta 1960 v Novem mestu rojeni Radovič je po gimnaziji fotografijo študiral v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Slovenijo pa je bil eden od ustanoviteljev Fotogalerije Novo mesto. Kot plod njegovih potovanj in bivanj v New Yorku, na Japonskem in v Londonu so nastale številne fotografske serije, med njimi Dim, Marumage kot njegova najbolj znana serija fotografij z nenavadnega festivala neporočenih žensk v mestu Himi na Japonskem, Hommage WHFT in Replika. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in v tujini.
6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času je nad Hirošimo eksplodirala štiri tone težka bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček, in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Praktično takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.
Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Japonska je 15. avgusta kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-pacifiškem območju.
Razstava v Galeriji Kocka bo na ogled do 26. septembra. (konec)nak/tv STA041 2025-08-06/10:03
Življenje in spomin na uničenje ter ruševine kot spomeniki - vsi ti elementi se v Radovičevem projektu pojavijo istočasno in izjemno močno, je o projektu zapisala filozofinja, teoretičarka in umetnica Marina Gržinić. Na eni strani je sodobna japonska družba, za katero avtor uporabi estetiko ulične fotografije, fotografski dnevnik ter reprezentacijo vsakodnevnih prostorov in identitet, na drugi pa zgodovina bombardiranja Hirošime.
Fotografije po njenih besedah odpirajo prostor novemu razmišljanju o japonski družbi kot simptomu Zahoda, zlasti v medijih, modi, javnem prostoru ali pri uporabi avantgardnih strategij v vsakdanjem življenju. Tu je mogoče razmišljati o uniformiranosti in identiteti ali o popularni subkulturi, modnih slogih in identiteti.
Radovič uporabi performativnost in ponovno fotografiranje zgodovinskih podob in spomenikov, pri čemer vključi celo vrsto presekov, ki pod vprašaj postavijo sam fotografski aparat. \"Telo - človeško ali kot korpus narave - je v središču vseh fotografij. Ta telesa so hkrati ekstatična in kataleptična, kar kaže na to, da sta maskiranje, dekoriranje in prekodiranje telesa ter zgodovine način komunikacije in povezovanja,\" je zapisala Gržinić.
Kot je dodala, fotograf pokaže, da danes podobe izgubljajo svojo verodostojnost, med drugim pri presoji dogodkov po svetu. Problem, ki ga Radovič zastavi v projektu Hirošima, ni več vezan samo na mentalne podobe in zgodovinsko zavest, temveč na paradoksalno faktičnost novih medijskih in fotografskih podob.
Leta 1960 v Novem mestu rojeni Radovič je po gimnaziji fotografijo študiral v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Slovenijo pa je bil eden od ustanoviteljev Fotogalerije Novo mesto. Kot plod njegovih potovanj in bivanj v New Yorku, na Japonskem in v Londonu so nastale številne fotografske serije, med njimi Dim, Marumage kot njegova najbolj znana serija fotografij z nenavadnega festivala neporočenih žensk v mestu Himi na Japonskem, Hommage WHFT in Replika. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in v tujini.
6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času je nad Hirošimo eksplodirala štiri tone težka bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček, in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Praktično takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.
Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Japonska je 15. avgusta kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-pacifiškem območju.
Razstava v Galeriji Kocka bo na ogled do 26. septembra. (konec)nak/tv STA041 2025-08-06/10:03