V muzeju Louvre v središču razstave Watteaujev Pierrot, znan kot Gilles Pariz

V muzeju Louvre je na ogled razstava Nov pogled na Watteauja - Igralec brez besedila: Pierrot, znan kot Gilles. Razstava raziskuje sliko Pierrota oz. Gillesa francoskega slikarja Antoinea Watteauja ter jo postavlja v kontekst gledališkega življenja na začetku 18. stoletja in umetniških del, ki so jih ustvarili Watteau in njegovi sodobniki.***
Po poročanju spletnega portala Art Daily izvor slike ni znan, prvič je bila potrjeno omenjena šele leta 1826. Težavna je tudi interpretacija umetnine, ki jo je navdihnil svet gledališča in še zlasti Pierrot, najslavnejši komični lik tistega časa.
Sliko so nedavno pod drobnogled vzeli in restavrirali v Centru za raziskave in restavriranje francoskih muzejev, nova odkritja pa so spodbudila nastanek pričujoče razstave. Slednja se tudi dotika fascinacije, ki jo slika vzbuja vse do danes. Vplivala je na najrazličnejše ustvarjalce, od Jean-Honore Fragonarda, Pabla Picassa in Nadarja, od Andrea Deraina in Marcela Carneja.
Razstava združuje 65 del - slik, risb, grafik, knjig, fotografij in filmskih odlomkov, med njimi sedem slik Watteauja. Dela zanjo so posodili pomembni evropski ter ameriški muzeji in zbirke.
Na začetku 18. stoletja je v pariškem svetu komedije vladalo močno rivalstvo med igralskimi skupinami. Premeteni služabnik Crispin je imel vodilno vlogo v Comedie-Francaise, medtem ko sta služabnika Harlekin in Pierrot navduševala občinstvo v Comedie-Italienne.
Watteau (1684-1721), ki je izhajal iz Valenciennesa, se je okoli leta 1702 preselil v Pariz. Njegovo zgodnje zanimanje za svet gledališča se je še okrepilo s sodelovanjem s francoskim slikarjem Claudom Gillotom, ki se je v letih 1705 do 1709 specializiral za upodabljanje prizorov Comedie-Italienne. Tudi v Watteaujevem opusu je imel svet komedije pozneje pomembno mesto.
Slika Pierrot, znana tudi kot Gilles, je precej skrivnostno delo. Okoliščine njenega nastanka niso znane, tudi samega upodobljenca je težko pojasniti. Ena od domnev je, da je slika nastala kot reklamni pano za kavarno, ki jo je vodil nekdanji igralec, specializiran za vlogo Pierrota, ali kot reklamni pano za predstavo.
V preteklosti je bila sporna že atribucija slike Watteauju. Delo zaradi velikega formata, mere slike so 185 x 150 centimetrov, izstopa v opusu francoskega slikarja. Po drugi strani sta Pierrotova frontalna, simetrična podoba in pokončna drža verjetno Watteaujeva iznajdba. Kompozicija poleg tega vključuje nekaj elementov, ki se pojavljajo tudi na drugih delih umetnika, kot je kip z glavo favna. Tudi slog in izjemna kakovost slike potrjujeta, da jo je mogoče pripisati Watteauju.
Po letu 1720 je lik Pierrota na pariških gledaliških odrih izgubil svojo priljubljenost, odre je osvojil nov komedijski lik Gilles in se obdržal do konca stoletja. S svojim belim kostumom je izhajal iz lika Pierrota, vendar so bile med njima tudi razlike - Gilles je bil neotesan, razposajen služabnik, ki je snoval načrte v škodo svojemu gospodarju.
Watteaujeva slika je navdihnila številne umetnike, tako tiste, ki so bili tesno povezani z mojstrom iz Valenciennesa - Jean-Baptista Patero in Nicolasa Lancreta. Tudi Fragonard je v osemdesetih letih 17. stoletja naslikal očarljiv portret otroka v kostumu Pierrota, v katerem je mogoče začutiti Watteaujevega duha.
Slika Pierrot, znan kot Gilles je bila leta 1826 v zasebni zbirki Dominiquea-Vivanta Denona, nekdanjega direktorja Louvra. Od leta 1869 je v zbirki muzeja Louvre.
Razstava bo na ogled do 3. februarja 2025. (konec)tv/mlj STA012 2024-12-15/06:00
×