Razpis
Fotonatečaj v Radovljici
V Murski Soboti odprli razstavo ob stoletnici tekstilnega velikana Mure Murska Sobota
24.09.2025, 18:38
V Murski Soboti so danes odprli razstavo, posvečeno stoletnici enega največjih gospodarskih stebrov regije - nekdanje tekstilne tovarne Mura. Razstava pripoveduje zgodbo podjetja, ki je zaznamovalo življenje generacij ter pustilo pečat v kolektivnem spominu regije, je povedala soavtorica razstave v pokrajinskem arhivu Gordana Šövegeš Lipovšek.***
Priprava razstave je bila po njenih besedah zaradi obsežnega gradiva izjemno zahteven izziv. \"Naš arhiv hrani približno 170 škatel dokumentov, ki smo jih prejeli po stečaju podjetja. Izbrati smo morali najbolj zanimive in reprezentativne vsebine ter jih predstaviti celovito - od začetkov pri Janezu in Irmi Cvetič ter Ludviku Šiftarju, prek nacionalizacije in obdobja razcveta, do zadnjih let in praznih Murinih stavb,\" je povedala.
Razstavo, ki so jo sooblikovali še Blanka Ambruž, Barbara Lešnik, Iva Lana Lanščak ter oblikovalec Marko Bilič, sestavlja deset panojev. Posebno mesto je namenjeno \"Murinim ženskam\", šiviljam, ki so desetletja s predanostjo ustvarjale prepoznavno kakovostne izdelke. \"Te zgodbe smo želeli izpostaviti, ker so prav one nosile srce tovarne,\" je dodala Šövegeš Lipovšek.
Datum odprtja razstave, 24. september, ni naključen - vse od leta 1950 je bil to dan Mure, ko so ob obletnici izvolitve prvega delavskega sveta nagrajevali najzaslužnejše delavce tudi z Murinimi zlatniki.
Razstava prinaša številne še neobjavljene fotografije, dokumente, filme in predmete - od obešalnikov s prvim logotipom iz 50. let prejšnjega stoletja do ohranjenih srajc v originalni embalaži. Predstavlja tudi modne oblikovalke, znane osebnosti, ki jih je Mura oblačila, ter mednarodne projekte, kot je bilo sodelovanje z Egiptom.
Nekdanja modna oblikovalka v Muri Silva Šterman se je ob odprtju razstave o Muri za STA spomnila, da je bila tovarna za mnoge več kot le delovno mesto. \"Predvsem takrat, ko smo pripravljale kolekcije in skrbele, da so bili modeli lepo predstavljeni našim kupcem, smo čutile posebno pripadnost. Mura je bila naš dom, tu smo se uresničevale, sodelovale in stkale prijateljstva, ki so trajala tudi zunaj tovarne. Prav vsak izmed več tisoč zaposlenih je Muro doživljal kot del svojega življenja, saj nas je povezovala daleč preko njenih ograj,\" je opisala.
\"Naš cilj je bil pokazati, da Mura ni bila le tovarna, temveč prostor pripadnosti, ustvarjalnosti in ponosa. Želimo, da se obiskovalci ne spomnijo zgolj grenkega konca, temveč tudi ponosne zgodbe, ki je več kot pol stoletja dajala kruh več kot 6000 ljudem in sooblikovala celotno regijo,\" je še povedala Šövegeš Lipovšek.
Razstava bo na ogled eno leto, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 8. in 14. uro, po dogovoru pa tudi ob drugih dneh. Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Muro je leta 1925 ustanovil trgovec Janez Cvetič. Tovarna je močno zaznamovala regijo, saj so bili od nje odvisni številni prebivalci Pomurja. Pred prvim stečajem leta 2009 je v tovarni delalo več kot 2600 ljudi, propad podjetja pa je imel precejšnje gospodarske in socialne posledice. Kljub temu je Mura ostala sinonim pomurske industrije. Po zaprtju so začeli nekdanje industrijske prostore postopno preoblikovati in danes služijo novim podjetniškim dejavnostim. (konec)vit/np STA177 2025-09-24/18:37
Priprava razstave je bila po njenih besedah zaradi obsežnega gradiva izjemno zahteven izziv. \"Naš arhiv hrani približno 170 škatel dokumentov, ki smo jih prejeli po stečaju podjetja. Izbrati smo morali najbolj zanimive in reprezentativne vsebine ter jih predstaviti celovito - od začetkov pri Janezu in Irmi Cvetič ter Ludviku Šiftarju, prek nacionalizacije in obdobja razcveta, do zadnjih let in praznih Murinih stavb,\" je povedala.
Razstavo, ki so jo sooblikovali še Blanka Ambruž, Barbara Lešnik, Iva Lana Lanščak ter oblikovalec Marko Bilič, sestavlja deset panojev. Posebno mesto je namenjeno \"Murinim ženskam\", šiviljam, ki so desetletja s predanostjo ustvarjale prepoznavno kakovostne izdelke. \"Te zgodbe smo želeli izpostaviti, ker so prav one nosile srce tovarne,\" je dodala Šövegeš Lipovšek.
Datum odprtja razstave, 24. september, ni naključen - vse od leta 1950 je bil to dan Mure, ko so ob obletnici izvolitve prvega delavskega sveta nagrajevali najzaslužnejše delavce tudi z Murinimi zlatniki.
Razstava prinaša številne še neobjavljene fotografije, dokumente, filme in predmete - od obešalnikov s prvim logotipom iz 50. let prejšnjega stoletja do ohranjenih srajc v originalni embalaži. Predstavlja tudi modne oblikovalke, znane osebnosti, ki jih je Mura oblačila, ter mednarodne projekte, kot je bilo sodelovanje z Egiptom.
Nekdanja modna oblikovalka v Muri Silva Šterman se je ob odprtju razstave o Muri za STA spomnila, da je bila tovarna za mnoge več kot le delovno mesto. \"Predvsem takrat, ko smo pripravljale kolekcije in skrbele, da so bili modeli lepo predstavljeni našim kupcem, smo čutile posebno pripadnost. Mura je bila naš dom, tu smo se uresničevale, sodelovale in stkale prijateljstva, ki so trajala tudi zunaj tovarne. Prav vsak izmed več tisoč zaposlenih je Muro doživljal kot del svojega življenja, saj nas je povezovala daleč preko njenih ograj,\" je opisala.
\"Naš cilj je bil pokazati, da Mura ni bila le tovarna, temveč prostor pripadnosti, ustvarjalnosti in ponosa. Želimo, da se obiskovalci ne spomnijo zgolj grenkega konca, temveč tudi ponosne zgodbe, ki je več kot pol stoletja dajala kruh več kot 6000 ljudem in sooblikovala celotno regijo,\" je še povedala Šövegeš Lipovšek.
Razstava bo na ogled eno leto, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 8. in 14. uro, po dogovoru pa tudi ob drugih dneh. Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Muro je leta 1925 ustanovil trgovec Janez Cvetič. Tovarna je močno zaznamovala regijo, saj so bili od nje odvisni številni prebivalci Pomurja. Pred prvim stečajem leta 2009 je v tovarni delalo več kot 2600 ljudi, propad podjetja pa je imel precejšnje gospodarske in socialne posledice. Kljub temu je Mura ostala sinonim pomurske industrije. Po zaprtju so začeli nekdanje industrijske prostore postopno preoblikovati in danes služijo novim podjetniškim dejavnostim. (konec)vit/np STA177 2025-09-24/18:37