Glasova kolesarjenja
Z barko po zadrskih otokih, 2. del
V Monoštru poteka 24. mednarodna likovna kolonija, ki jo organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kolonija skoraj četrt stoletja gosti umetnike iz različnih držav in umetniških smeri, je za STA povedal umetniški vodja Franc Gerič. Letos v Monoštru ustvarja deset umetnikov, slikarke in slikarji, pa tudi kipar in keramik.***
Udeleženci prihajajo iz Madžarske, Slovenije in Španije. Sodelujejo Endre Gönter, Veljko Toman, Katja Bednarik Sudec in Ferenc Kiraly iz Slovenije, György Csuta, Ferenc Kovacs, Anna Laura Palcsa, Robi Svajcer in Boglarka Mikos z Madžarske ter Zoltan Fodor Lengyel iz Španije. Svajcer ustvarja keramiko, Kiraly je kipar.
Na osemdnevni likovni koloniji umetniki ustvarjajo v različnih tehnikah in slogih. Vsak od njih prispeva po dve deli, eno za zbirko Zveze Slovencev na Madžarskem, drugo za občino Monošter. V dosedanjih 24 letih se je v zbirki nabralo več sto likovnih del, ki so bile na razstavah predstavljene tudi v Budimpešti, Ljubljani in Novi Gorici.
Umetniško kolonijo že od samega začetka vodi dolgoletni in zdaj upokojeni direktor Galerije-Muzeja Lendava Gerič, ki pravi, da je kolonija postala pomembno stičišče slovenske in mednarodne likovne ustvarjalnosti v Porabju.
Pomemben del kolonije je po njegovih besedah tudi vključevanje mladih. Letos tako sodelujeta tudi dijakinja Boglarka Mikos ter študentka Ana Laura Palcsa, ki študira na Akademiji za likovno umetnost v Budimpešti. Kot je povedal Gerič, je prihodnost kolonije prav v mladih, in \"če jim bomo dali priložnost, se bo tradicija lahko nadaljevala na visoki ravni\".
Slikar Gönter se je v Monoštru udeležil že več likovnih srečanj. Kot pravi, ga s kolonijo vežejo močne vezi prijateljstva in ustvarjalnega sodelovanja: \"To so postali \'moji ljudje\', tukaj se počutim domače. V slike pa zdaj prenašam prav te motive čezmejnega projekta, ki je skozi leta postal del mene.\" Dodaja, da je bil med prvimi, ki so prisluhnili pobudi umetniškega vodje Geriča za vzpostavitev likovnega srečanja v Porabju in da z veseljem spremlja njegov razvoj.
Toman, slikar in restavrator z Notranjske, se letos kolonije udeležuje prvič. Navdih za slikanje je našel v nekdanji kovinarski tovarni v Monoštru, ki ga je prevzela s svojo industrijsko zapuščino. \"Impresioniral me je dimnik; tak lep, ohranjen, prijazen dimnik, ki ni tujek v pokrajini. V njem sem našel svoj navdih,\" je povedal. In dodal, da ga je Monošter prijetno presenetil, tako z arhitekturo kot s prisotnostjo slovenske dediščine na vsakem koraku.
Bednarik Sudec pa, kot je povedala, črpa navdih iz lastnega doživljanja materinstva in iz lokalnih porabskih legend. V svojem likovnem delu raziskuje simboliko porabske legende o zlatem teletu, pri čemer zlato zanjo ni materialno bogastvo, ampak metafora za osebno rast, iskrenost in zapuščino, ki jo želi predati svoji hčerki. Uporabila je posebno tehniko, v kateri prosojno poliestrsko tkanino simbolno postavi kot tančico med zunanjim in intimnim svetom, \"s spoštovanjem do prostora, ljudi in umetnine\". Njena povezanost s Porabjem pa sega v njeno otroštvo, ko je Monošter prvič obiskala kot osnovnošolka iz Prlekije.
\"Izredno sem vesel, da je monoštrska likovna kolonija preživela vse prepreke in zdržala 24 let,\" je še povedal Gerič in napovedal, da bodo ob jubilejni 25. izvedbi prihodnje leto pripravili tudi monografijo o dosedanjem delovanju kolonije.
Odprtje razstave letos nastalih del bo v hotelu Lipa v Monoštru novembra, ob tem bo izšel tudi katalog. Razstavo likovnih del bo ocenil umetnostni zgodovinar Mario Berdič iz Maribora. (konec)vit/tv STA039 2025-08-06/10:00
Udeleženci prihajajo iz Madžarske, Slovenije in Španije. Sodelujejo Endre Gönter, Veljko Toman, Katja Bednarik Sudec in Ferenc Kiraly iz Slovenije, György Csuta, Ferenc Kovacs, Anna Laura Palcsa, Robi Svajcer in Boglarka Mikos z Madžarske ter Zoltan Fodor Lengyel iz Španije. Svajcer ustvarja keramiko, Kiraly je kipar.
Na osemdnevni likovni koloniji umetniki ustvarjajo v različnih tehnikah in slogih. Vsak od njih prispeva po dve deli, eno za zbirko Zveze Slovencev na Madžarskem, drugo za občino Monošter. V dosedanjih 24 letih se je v zbirki nabralo več sto likovnih del, ki so bile na razstavah predstavljene tudi v Budimpešti, Ljubljani in Novi Gorici.
Umetniško kolonijo že od samega začetka vodi dolgoletni in zdaj upokojeni direktor Galerije-Muzeja Lendava Gerič, ki pravi, da je kolonija postala pomembno stičišče slovenske in mednarodne likovne ustvarjalnosti v Porabju.
Pomemben del kolonije je po njegovih besedah tudi vključevanje mladih. Letos tako sodelujeta tudi dijakinja Boglarka Mikos ter študentka Ana Laura Palcsa, ki študira na Akademiji za likovno umetnost v Budimpešti. Kot je povedal Gerič, je prihodnost kolonije prav v mladih, in \"če jim bomo dali priložnost, se bo tradicija lahko nadaljevala na visoki ravni\".
Slikar Gönter se je v Monoštru udeležil že več likovnih srečanj. Kot pravi, ga s kolonijo vežejo močne vezi prijateljstva in ustvarjalnega sodelovanja: \"To so postali \'moji ljudje\', tukaj se počutim domače. V slike pa zdaj prenašam prav te motive čezmejnega projekta, ki je skozi leta postal del mene.\" Dodaja, da je bil med prvimi, ki so prisluhnili pobudi umetniškega vodje Geriča za vzpostavitev likovnega srečanja v Porabju in da z veseljem spremlja njegov razvoj.
Toman, slikar in restavrator z Notranjske, se letos kolonije udeležuje prvič. Navdih za slikanje je našel v nekdanji kovinarski tovarni v Monoštru, ki ga je prevzela s svojo industrijsko zapuščino. \"Impresioniral me je dimnik; tak lep, ohranjen, prijazen dimnik, ki ni tujek v pokrajini. V njem sem našel svoj navdih,\" je povedal. In dodal, da ga je Monošter prijetno presenetil, tako z arhitekturo kot s prisotnostjo slovenske dediščine na vsakem koraku.
Bednarik Sudec pa, kot je povedala, črpa navdih iz lastnega doživljanja materinstva in iz lokalnih porabskih legend. V svojem likovnem delu raziskuje simboliko porabske legende o zlatem teletu, pri čemer zlato zanjo ni materialno bogastvo, ampak metafora za osebno rast, iskrenost in zapuščino, ki jo želi predati svoji hčerki. Uporabila je posebno tehniko, v kateri prosojno poliestrsko tkanino simbolno postavi kot tančico med zunanjim in intimnim svetom, \"s spoštovanjem do prostora, ljudi in umetnine\". Njena povezanost s Porabjem pa sega v njeno otroštvo, ko je Monošter prvič obiskala kot osnovnošolka iz Prlekije.
\"Izredno sem vesel, da je monoštrska likovna kolonija preživela vse prepreke in zdržala 24 let,\" je še povedal Gerič in napovedal, da bodo ob jubilejni 25. izvedbi prihodnje leto pripravili tudi monografijo o dosedanjem delovanju kolonije.
Odprtje razstave letos nastalih del bo v hotelu Lipa v Monoštru novembra, ob tem bo izšel tudi katalog. Razstavo likovnih del bo ocenil umetnostni zgodovinar Mario Berdič iz Maribora. (konec)vit/tv STA039 2025-08-06/10:00