Poziv javnosti
Na gorenjski avtocesti vozil v napačno smer
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je od četrtka na ogled razstava o organiziranem slovenskem raziskovanju Himalaje, ki se je skupaj s prvimi jugoslovanskimi alpinističnimi odpravami v Himalajo začelo leta 1960. Nova občasna razstava nosi naslov Znanstveniki ob vrvi - Prvi slovenski raziskovalci v Himalaji.***
Raziskovanje najvišjega in enega najbolj skrivnostnih gorskih območij sveta ima bogato zgodovino. Prvi Evropejci so Himalajo prečkali že v 17. stoletju, sistematična raziskovanja pa so se začela v 19. stoletju z britanskimi topografi, ki so določili višine in imena največjih vrhov, so pojasnili v Slovenskem planinskem muzeju.
Sprva je bilo raziskovanje povezano z vojaško strategijo in kolonialnim nadzorom, hitro pa je postalo tudi športni izziv oziroma tekma za osvajanje najvišjih vrhov sveta. Ob tem se je Himalaja postopoma začela odpirati tudi kot znanstveni laboratorij. Poleg alpinistov je privlačila kartografe, geologe, botanike in zdravnike.
Organizirano slovensko raziskovanje Himalaje se je začelo leta 1960, ko je bila kot del jugoslovanskega alpinizma izpeljana prva himalajska alpinistična odprava. V teh odpravah so poleg vrhunskih plezalcev sodelovali tudi znanstveniki, ki so raziskovali naravo, ljudi in vplive življenja v ekstremnih razmerah.
Razstava v Slovenskem planinskem muzeju predstavlja njihove zemljevide, predmete in opažanja ter razkriva Himalajo kot prostor, kjer se prepletajo znanost, alpinizem in radovednost. Razstava je nastala kot rezultat študentskega projekta Identifikacija in vizualizacija slovenskih raziskovalcev na himalajskih odpravah Naravoslovnotehniške fakultete, Filozofske fakultete in Slovenskega planinskega muzeja. (konec)tzu/apo STA047 2025-07-20/10:35
Raziskovanje najvišjega in enega najbolj skrivnostnih gorskih območij sveta ima bogato zgodovino. Prvi Evropejci so Himalajo prečkali že v 17. stoletju, sistematična raziskovanja pa so se začela v 19. stoletju z britanskimi topografi, ki so določili višine in imena največjih vrhov, so pojasnili v Slovenskem planinskem muzeju.
Sprva je bilo raziskovanje povezano z vojaško strategijo in kolonialnim nadzorom, hitro pa je postalo tudi športni izziv oziroma tekma za osvajanje najvišjih vrhov sveta. Ob tem se je Himalaja postopoma začela odpirati tudi kot znanstveni laboratorij. Poleg alpinistov je privlačila kartografe, geologe, botanike in zdravnike.
Organizirano slovensko raziskovanje Himalaje se je začelo leta 1960, ko je bila kot del jugoslovanskega alpinizma izpeljana prva himalajska alpinistična odprava. V teh odpravah so poleg vrhunskih plezalcev sodelovali tudi znanstveniki, ki so raziskovali naravo, ljudi in vplive življenja v ekstremnih razmerah.
Razstava v Slovenskem planinskem muzeju predstavlja njihove zemljevide, predmete in opažanja ter razkriva Himalajo kot prostor, kjer se prepletajo znanost, alpinizem in radovednost. Razstava je nastala kot rezultat študentskega projekta Identifikacija in vizualizacija slovenskih raziskovalcev na himalajskih odpravah Naravoslovnotehniške fakultete, Filozofske fakultete in Slovenskega planinskega muzeja. (konec)tzu/apo STA047 2025-07-20/10:35