Koncert
Črno in belo
V Veliki galeriji Ivana Varla v Kosovelovem domu bodo drevi odprli razstavo slik Hermana Gvardjančiča. Umetnik je ob požaru na Krasu s prepoznavnim slikarsko-risarskim rokopisom odločne, neposredno izživete poteze in temne barvne palete ustvaril izseke požganega kraškega sveta. Dramatična izkušnja je nadaljevanje njegovega projekta Slovenae.***
Gvardjančič je izrazito samosvoj predstavnik t.i. temnega modernizma. Njegove temačne slike, ki se nagibajo v abstrakcijo, a je nikoli v polnosti ne dosežejo, spadajo v polje visokega modernizma in abstraktnega ekspresionizma. Njegovo motivno in duhovno zatočišče je narava. Kot pravi avtor sam, mu je motiv način, da pove nekaj ne le o krajini, ampak o človeku, o sebi. Tako se skozi naravni pejsaž posveča eksistencialni tematiki.
Cikel Slovenae je začel ustvarjati leta 1988 in še vedno nastaja. Z njim razkriva, da je vraščen v slovenska tla, da ga nagovarja domači genius loci. Čeprav so dela vezana na slikarjev ožji in širši življenjski prostor ter premorejo njegovo intimno osebno izkušnjo, pa so v njih prisotna obča, globalna stanja in problemi. V njegovih delih je slišati klic zaskrbljenosti, opozorilo in svarilo človeku in človeštvu, je zapisala kustosinja Anamarija Stibilj Šajn.
Naravne katastrofe, ki smo jim priča tudi v našem okolju, so po njenih besedah čutečega avtorja poklicale k ustvarjanju. Slovenae 22: Kras predstavlja njegov odziv na kraško pokrajino, uničeno v požaru leta 2022. Avtor je obstal, začutil, se zamisli in odgovoril s prepoznavnim risarsko-slikarskim rokopisom odločne, neposredno izživete poteze in temne barvne palete. Ustvaril je izseke požganega, zoglenelega kraškega sveta. Likovna dela so nastala v kombinirani tehniki, za katero je uporabil oglje, akril in pepel. Izbrano temo je uresničil na različnih nosilcih velikega, pa tudi malega, povsem intimnega formata.
Gvardjančič se je rodil leta 1943 v naselju Gorenja vas - Reteče pri Škofji Loki. Leta 1968 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 končal tudi specialistični študij slikarstva. Študijsko se je izpopolnjeval na Poljskem in v Nemčiji. Do upokojitve je bil profesor za risanje in slikanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Živi in dela v Retečeh. Leta 2023 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. (konec)tv/kb STA035 2025-08-20/09:27
Gvardjančič je izrazito samosvoj predstavnik t.i. temnega modernizma. Njegove temačne slike, ki se nagibajo v abstrakcijo, a je nikoli v polnosti ne dosežejo, spadajo v polje visokega modernizma in abstraktnega ekspresionizma. Njegovo motivno in duhovno zatočišče je narava. Kot pravi avtor sam, mu je motiv način, da pove nekaj ne le o krajini, ampak o človeku, o sebi. Tako se skozi naravni pejsaž posveča eksistencialni tematiki.
Cikel Slovenae je začel ustvarjati leta 1988 in še vedno nastaja. Z njim razkriva, da je vraščen v slovenska tla, da ga nagovarja domači genius loci. Čeprav so dela vezana na slikarjev ožji in širši življenjski prostor ter premorejo njegovo intimno osebno izkušnjo, pa so v njih prisotna obča, globalna stanja in problemi. V njegovih delih je slišati klic zaskrbljenosti, opozorilo in svarilo človeku in človeštvu, je zapisala kustosinja Anamarija Stibilj Šajn.
Naravne katastrofe, ki smo jim priča tudi v našem okolju, so po njenih besedah čutečega avtorja poklicale k ustvarjanju. Slovenae 22: Kras predstavlja njegov odziv na kraško pokrajino, uničeno v požaru leta 2022. Avtor je obstal, začutil, se zamisli in odgovoril s prepoznavnim risarsko-slikarskim rokopisom odločne, neposredno izživete poteze in temne barvne palete. Ustvaril je izseke požganega, zoglenelega kraškega sveta. Likovna dela so nastala v kombinirani tehniki, za katero je uporabil oglje, akril in pepel. Izbrano temo je uresničil na različnih nosilcih velikega, pa tudi malega, povsem intimnega formata.
Gvardjančič se je rodil leta 1943 v naselju Gorenja vas - Reteče pri Škofji Loki. Leta 1968 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 končal tudi specialistični študij slikarstva. Študijsko se je izpopolnjeval na Poljskem in v Nemčiji. Do upokojitve je bil profesor za risanje in slikanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Živi in dela v Retečeh. Leta 2023 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. (konec)tv/kb STA035 2025-08-20/09:27