V Kopru razstava del Miklavža Komelja Koper
10.08.2025, 12:01
V koprski galeriji Artina bodo nocoj odprli razstavo likovnih del pesnika, esejista in umetnika Miklavža Komelja, katerega dela prepletajo motiv minljivosti in negotovosti zemeljskih užitkov. Obenem bodo predstavili roman Jureta Detele z naslovom Plačilo za moje stoletje, katerega urednik in avtor spremne študije je prav Komelj.***
Komeljevo pisanje pogosto zahteva pozornega, aktivnega bralca, enako velja za njegova likovna dela, so zapisali v galeriji. Zanj je značilna refleksivnost, intenzivna etična zavzetost, pogosto tudi tematizacija zgodovine nasilja, kolektivne travme in odgovornosti umetnosti.
Njegova dela po navedbah galerije prepletajo motiv minljivosti in negotovosti zemeljskih užitkov. Preko sodobnega razumevanja vanitasa se s svojimi likovnimi izrazi posveča eksistencialnim temam, notranji praznini, potrošništvu, identiteti in obenem podaja kritiko sodobne obsedenosti z videzom, uspehom, pohlepom in napuhom.
Kljub temu pa skozi temino proseva neusahljiva svetloba, saj vsakemu svojemu delu Komelj doda verze tako iz svojih del kot tudi filozofov, avtorjev in umetnikov iz različnih obdobij. Na tokratni razstavi Komelj predstavi predvsem opus likovnih del, ki bodo v knjižni obliki izšla septembra ob boku njegove najnovejše poezije. Razstava v Kopru bo odprta do konca septembra.
Ob robu odprtja razstave bodo predstavili tudi roman Plačilo za moje stoletje. Gre za nedokončan roman Detele (1951-1992), ki je dolga leta obstajal zgolj kot urbana legenda. Kot so zapisali v galeriji, pa je Komelj na podlagi fragmentarnega rokopisa iz literarne zapuščine, ki jo je Detelov brat predal Narodni in univerzitetni knjižnici, rekonstruiral besedilo ter napisal spremno študijo.
Roman je v prvem delu zgrajen bolj koherentno, drugi pa ostaja izrazito fragmentaren, a izrazit v idejni moči in literarni posebnosti. V njem se zrcalijo teme intime, zgodovine, refleksije in radikalne etične drže kot značilnosti, ki so zaznamovale tudi Detelovo poezijo.
Komelj (1973) je doktoriral iz umetnostne zgodovine. Poleg poezije, proze, številnih znanstvenih in strokovnih člankov je objavil tudi znanstveno monografijo o partizanski umetnosti in dotlej še neobjavljene zapise iz zapuščine Srečka Kosovela ter velik del literarnih zapuščin Jureta Detele in Vojka Gorjana. Uredil je tudi zbrano korespondenco Karla Destovnika - Kajuha.
Za svoja dela je prejel številne nagrade, Veronikino nagrado za pesniško zbirko Rosa, Jenkovo nagrado za Hipodrom in za Noč je abstraktnejša kot n ter nagrado Prešernovega sklada za Nenaslovljiva imena. (konec)nak/av STA044 2025-08-10/12:00