Kaznivo dejanje
Osumljenca prijeli na območju Kopra
Ukrajina in Rusija sta se danes sešli na novih neposrednih pogajanjih v Istanbulu, na katerih naj bi razpravljali o načinih za končanje vojne in predlogih, ki sta jih pripravili obe državi. Začetek srečanja, ki sledi predhodnim ločenim pogovorom s turško stranjo, je potrdilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.***
Pogajalci obeh držav se srečujejo v luksuznem hotelu v palači Ciragan na obrežju Bosporja. Rusko delegacijo vodi svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa obrambni minister Rustem Umerov. Posrednik v pogovorih je turški zunanji minister Hakan Fidan.
Ukrajinska delegacija se je po lastnih navedbah pred tem srečala s predstavniki Nemčije, Italije in Združenega kraljestva z namenom \"uskladitve pozicij\". Ukrajinci so ob tem poudarili njihovo zavezanost mirovnim prizadevanjem, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajina bo po napovedih predsednika Volodimirja Zelenskega ruski strani predstavila predlog, ki predvideva popolno in brezpogojno prekinitev ognja, izpustitev vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev ugrabljenih otrok. Za vzpostavitev zanesljivega in trajnega miru pa pa Zelenski kot nujno vidi srečanje med njim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.
Rusija memoranduma s pogoji za mir, ki naj bi ga predstavila danes, ni želela vnaprej predati ukrajinski strani. Zavrača pa Moskva zahtevo tako Kijeva kot zahodnih držav po brezpogojni prekinitvi ognja ter vztraja pri razrešitvi \"temeljnih vzrokov\" vojne.
Med drugim tako denimo Rusija zahteva, da se Ukrajina dokončno odpove prizadevanjem za članstvo v zvezi Nato in ji preda pet regij, ki si jih je Moskva enostransko priključila. To je nesprejemljivo za Kijev, ki terja umik ruskih enot s svojega ozemlja.
Ukrajina si obenem želi konkretnih varnostnih jamstev zahodnih držav, bodisi v obliki zaščite Nata ali prisotnosti zahodnih vojakov na območju, na kar pa ne pristaja Rusija. Ta naj bi medtem med pogoji za končanje vojne v Ukrajini zahtevala zavezo Zahoda, da se Nato ne bo širil proti vzhodu.
Moskva in Kijev sta se na prvih neposrednih pogovorih od začetka vojne februarja 2022 v Istanbulu sešla 16. maja, a je srečanje prineslo le dogovor o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov.
Današnje novo srečanje sledi dan po enem največjih ukrajinskih napadov na ruskem ozemlju doslej - Kijev je nad ruska zračna oporišča s ciljem uničenja bojnih letal izstrelil 117 dronov.
Medsebojne napade sta državi nadaljevali tudi minulo noč. (konec)spo/akt/spo STA097 2025-06-02/13:50
Pogajalci obeh držav se srečujejo v luksuznem hotelu v palači Ciragan na obrežju Bosporja. Rusko delegacijo vodi svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa obrambni minister Rustem Umerov. Posrednik v pogovorih je turški zunanji minister Hakan Fidan.
Ukrajinska delegacija se je po lastnih navedbah pred tem srečala s predstavniki Nemčije, Italije in Združenega kraljestva z namenom \"uskladitve pozicij\". Ukrajinci so ob tem poudarili njihovo zavezanost mirovnim prizadevanjem, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajina bo po napovedih predsednika Volodimirja Zelenskega ruski strani predstavila predlog, ki predvideva popolno in brezpogojno prekinitev ognja, izpustitev vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev ugrabljenih otrok. Za vzpostavitev zanesljivega in trajnega miru pa pa Zelenski kot nujno vidi srečanje med njim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.
Rusija memoranduma s pogoji za mir, ki naj bi ga predstavila danes, ni želela vnaprej predati ukrajinski strani. Zavrača pa Moskva zahtevo tako Kijeva kot zahodnih držav po brezpogojni prekinitvi ognja ter vztraja pri razrešitvi \"temeljnih vzrokov\" vojne.
Med drugim tako denimo Rusija zahteva, da se Ukrajina dokončno odpove prizadevanjem za članstvo v zvezi Nato in ji preda pet regij, ki si jih je Moskva enostransko priključila. To je nesprejemljivo za Kijev, ki terja umik ruskih enot s svojega ozemlja.
Ukrajina si obenem želi konkretnih varnostnih jamstev zahodnih držav, bodisi v obliki zaščite Nata ali prisotnosti zahodnih vojakov na območju, na kar pa ne pristaja Rusija. Ta naj bi medtem med pogoji za končanje vojne v Ukrajini zahtevala zavezo Zahoda, da se Nato ne bo širil proti vzhodu.
Moskva in Kijev sta se na prvih neposrednih pogovorih od začetka vojne februarja 2022 v Istanbulu sešla 16. maja, a je srečanje prineslo le dogovor o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov.
Današnje novo srečanje sledi dan po enem največjih ukrajinskih napadov na ruskem ozemlju doslej - Kijev je nad ruska zračna oporišča s ciljem uničenja bojnih letal izstrelil 117 dronov.
Medsebojne napade sta državi nadaljevali tudi minulo noč. (konec)spo/akt/spo STA097 2025-06-02/13:50