Domžale
Kmalu nov poligon za rolkanje
V dunajski Albertini Modern je do 21. aprila na ogled razstava z naslovom True Colours - barva v fotografiji od 1849 do 1955, ki odgovarja na vprašanje, kako je nastala barvna fotografija. Na ogled so številna izjemna dela iz Albertinine fotografske zbirke. To je hkrati tudi prva razstava pod vodstvom novega direktorja Albertine Ralpha Gleisa.***
Ob tem je Gleis poudaril, da večina eksponatov, ki so sedaj na ogled v Albertini Modern, po koncu razstave dolgo ne bo več na voljo širši javnosti, saj je, kot je opozoril, \"barva sramežljiva, minljiva pojava\". 130 eksponatov na razstavi razkriva vznemirljivo pot do običajne barvne fotografije.
19. stoletje je bilo črno-belo. Vsaj v naših predstavi, ki jo krojijo črnobele fotografije tistega časa. A razstava v Albertini Modern pokaže, da ni trajalo tako dolgo, kot se na splošno domneva, da je barva začela svoj pohod v fotografijo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Razstava na Dunaju predstavlja prve pionirske poskuse od leta 1849 dalje, s katerimi so poskušali vnesti barve v fotografijo z uporabo najrazličnejših postopkov. Na začetku je bilo v igri znano ročno barvanje, pri katerem so posamezne fotografije, ki so jih naredili z dagerotipijo, obarvali ročno. Druga različica tistih dni je bila uporaba toniranega papirja, pigmentnega papirja, s katerim so dosegli barvni učinek. Za ta dela je še danes značilen osupljiv sijaj, a se te fotografije na prvi pogled zdijo bolj slike kot fotografije.
Prvi pravi tehnični postopek za izdelavo barvne fotografije je bila interferenčna barvna fotografija Gabriela Lippmanna leta 1891. V tem zelo kompleksnem procesu so nastala le posamezne fotografije, saj gre za rešitev, ki je bila primerna zgolj za strokovnjake. A tudi te majhne podobe še danes presenečajo s svojim presenetljivim sijajem.
Od leta 1907 se je v fotografiji nato uveljavil avtokrom, ki je bil primernejša tehnika za množično uporabo, čeprav je tukaj šlo bolj za diapozitive kot fotografije. Navsezadnje fotografije pokažejo svojo barvo le, če so osvetljene od zadaj. \"Najprej so se morali naučiti videti barve,\" je kustosinja razstave Astrid Mahler orisala izzive takratnega obdobja.
Avtokromu je sledil večbarvni gumijasti tisk, katerega obliko je fotograf veliko lažje manipuliral. \"Zgodnja fotografija v svoji ostrini in natančnosti ni veljala za umetnost,\" je ob tem povedala sokustosinja Anna Hanreich. Skladno s tem se tako imenovani postopki finega tiska odmikajo od te estetike k razumevanju, ki je bolj usmerjeno k slikarstvu. Končni preboj v barvni fotografiji pa sta dosegla Kodak v ZDA in Agfa v Nemčiji sredi 30. let prejšnjega stoletja, ki sta na trg prinesla prve 35 mm barvne filme. Kronološki lok razstave se temu ustrezno zaključi z letom 1955. (konec)mlj/tv STA016 2025-01-27/06:00
Ob tem je Gleis poudaril, da večina eksponatov, ki so sedaj na ogled v Albertini Modern, po koncu razstave dolgo ne bo več na voljo širši javnosti, saj je, kot je opozoril, \"barva sramežljiva, minljiva pojava\". 130 eksponatov na razstavi razkriva vznemirljivo pot do običajne barvne fotografije.
19. stoletje je bilo črno-belo. Vsaj v naših predstavi, ki jo krojijo črnobele fotografije tistega časa. A razstava v Albertini Modern pokaže, da ni trajalo tako dolgo, kot se na splošno domneva, da je barva začela svoj pohod v fotografijo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Razstava na Dunaju predstavlja prve pionirske poskuse od leta 1849 dalje, s katerimi so poskušali vnesti barve v fotografijo z uporabo najrazličnejših postopkov. Na začetku je bilo v igri znano ročno barvanje, pri katerem so posamezne fotografije, ki so jih naredili z dagerotipijo, obarvali ročno. Druga različica tistih dni je bila uporaba toniranega papirja, pigmentnega papirja, s katerim so dosegli barvni učinek. Za ta dela je še danes značilen osupljiv sijaj, a se te fotografije na prvi pogled zdijo bolj slike kot fotografije.
Prvi pravi tehnični postopek za izdelavo barvne fotografije je bila interferenčna barvna fotografija Gabriela Lippmanna leta 1891. V tem zelo kompleksnem procesu so nastala le posamezne fotografije, saj gre za rešitev, ki je bila primerna zgolj za strokovnjake. A tudi te majhne podobe še danes presenečajo s svojim presenetljivim sijajem.
Od leta 1907 se je v fotografiji nato uveljavil avtokrom, ki je bil primernejša tehnika za množično uporabo, čeprav je tukaj šlo bolj za diapozitive kot fotografije. Navsezadnje fotografije pokažejo svojo barvo le, če so osvetljene od zadaj. \"Najprej so se morali naučiti videti barve,\" je kustosinja razstave Astrid Mahler orisala izzive takratnega obdobja.
Avtokromu je sledil večbarvni gumijasti tisk, katerega obliko je fotograf veliko lažje manipuliral. \"Zgodnja fotografija v svoji ostrini in natančnosti ni veljala za umetnost,\" je ob tem povedala sokustosinja Anna Hanreich. Skladno s tem se tako imenovani postopki finega tiska odmikajo od te estetike k razumevanju, ki je bolj usmerjeno k slikarstvu. Končni preboj v barvni fotografiji pa sta dosegla Kodak v ZDA in Agfa v Nemčiji sredi 30. let prejšnjega stoletja, ki sta na trg prinesla prve 35 mm barvne filme. Kronološki lok razstave se temu ustrezno zaključi z letom 1955. (konec)mlj/tv STA016 2025-01-27/06:00