Preddvorski ep in pero
Literarna zapuščina za prihodnost
V Muzeju Leopold bodo 4. septembra odprli razstavo Skriti modernizem - Fascinacija z okultizmom okoli leta 1900. Kot so zapisali v muzeju, bo to prva velika razstava na Dunaju, ki se bo posvetila iskanju \"novega človeka\", ne da bi pri tem prezrla temnejše vidike mišljenja, povezanega z magijo.***
V poznem 19. stoletju se je pojavila kritika materializma industrializirane družbe. Mnogi so iskali nov, k naravi usmerjen način življenja. Priljubljena so bila dela Friedricha Nietzscheja, opero Richarda Wagnerja Parsifal so nekateri razumeli kot pacifistični manifest.
Avstrijski slikar Hans Makart je naslikal prizore iz Nibelunškega prstana. Nemški slikar in družbeni reformator Karl Wilhelm Diefenbach, predan oboževalec Wagnerja, je leta 1897 ustanovil podeželsko komuno v bližini Dunaja. Člani dunajske Secesije so sprejeli Wagnerjev ideal celostne umetnine.
Saloni dunajskih intelektualcev, ki so bili naklonjeni vegetarijanstvu, so postali središča moderne teozofije, na katero je vplivalo vzhodno mišljenje. Tudi aktivistka za pravice žensk in delavcev Marie Lang je izhajala iz teozofskega okolja. Spiritualizem pa je ženskam ponudil še druge možnosti, Gertrude Honzatko-Mediz je denimo ustvarjala spiritualistične risbe.
Stanja zamaknjenosti so dokumentirali slikarji, kot sta bila nemški slikar švicarskega porekla Albert von Keller ter v Pragi rojen avstrijski slikar Gabriel von Max. Švedski dramatik, pisatelj, pesnik in slikar Pisatelj August, ki je bil močno naklonjen ezoteriki, je slikal temačne vizije pokrajin, norveški slikar in grafik Edvard Munch pa je s svojo vero v moč nevidnih žarkov spodbudil nove umetniške impulze.
Umetniki, kot so bili Richard Gerstl, Egon Schiele, Oskar Kokoschka in Max Oppenheimer, so svoje modele videli kot avratične prisotnosti. Sodobna psihologija se je združila z sanjskimi razodetji, pojav abstraktnega slikarstva pa bi bil brez vpliva okultne literature komajda mogoč, so še zapisali v muzeju.
Razstava Skriti modernizem - Fascinacija z okultizmom okoli leta 1900 bo na ogled do 18. januarja 2026. (konec)tv/kb STA009 2025-08-24/06:00
V poznem 19. stoletju se je pojavila kritika materializma industrializirane družbe. Mnogi so iskali nov, k naravi usmerjen način življenja. Priljubljena so bila dela Friedricha Nietzscheja, opero Richarda Wagnerja Parsifal so nekateri razumeli kot pacifistični manifest.
Avstrijski slikar Hans Makart je naslikal prizore iz Nibelunškega prstana. Nemški slikar in družbeni reformator Karl Wilhelm Diefenbach, predan oboževalec Wagnerja, je leta 1897 ustanovil podeželsko komuno v bližini Dunaja. Člani dunajske Secesije so sprejeli Wagnerjev ideal celostne umetnine.
Saloni dunajskih intelektualcev, ki so bili naklonjeni vegetarijanstvu, so postali središča moderne teozofije, na katero je vplivalo vzhodno mišljenje. Tudi aktivistka za pravice žensk in delavcev Marie Lang je izhajala iz teozofskega okolja. Spiritualizem pa je ženskam ponudil še druge možnosti, Gertrude Honzatko-Mediz je denimo ustvarjala spiritualistične risbe.
Stanja zamaknjenosti so dokumentirali slikarji, kot sta bila nemški slikar švicarskega porekla Albert von Keller ter v Pragi rojen avstrijski slikar Gabriel von Max. Švedski dramatik, pisatelj, pesnik in slikar Pisatelj August, ki je bil močno naklonjen ezoteriki, je slikal temačne vizije pokrajin, norveški slikar in grafik Edvard Munch pa je s svojo vero v moč nevidnih žarkov spodbudil nove umetniške impulze.
Umetniki, kot so bili Richard Gerstl, Egon Schiele, Oskar Kokoschka in Max Oppenheimer, so svoje modele videli kot avratične prisotnosti. Sodobna psihologija se je združila z sanjskimi razodetji, pojav abstraktnega slikarstva pa bi bil brez vpliva okultne literature komajda mogoč, so še zapisali v muzeju.
Razstava Skriti modernizem - Fascinacija z okultizmom okoli leta 1900 bo na ogled do 18. januarja 2026. (konec)tv/kb STA009 2025-08-24/06:00