Vedeževanje
Tanja odgovarja
V Cukrarni bodo drevi odprli razstavi Dorit Margreiter Choy in Davida Maljkovića. Avstrijsko umetnico zanimajo sodobna arhitektura, njene ideološke implikacije in njen odnos do ekonomije in spolnih vlog. Hrvaški umetnik pokaže, kako slikarstvo razpira diskurzivno polje, pri čemer odraža in artikulira razmerja med podobo, prostorom in časom.***
Filmi, fotografije in objekti Dorit Margreiter Choy v prvem nadstropju Cukrarne pripovedujejo zgodbe o krajih in krajinah, ki se preobražajo, implicitni arhitekt teh preobrazb pa je človek.
Filmi se nanašajo na teme, kot so poslovna stavba v Zlinu na Češkem, nekdanji rudnik srebra v Schwazu na Tirolskem in avstrijski paviljon, ki ga je v razstavišču Vrtovi na beneškem bienalu zasnoval Josef Hoffmann. Omenjeni objekti kot materialne priče globalne zgodovine zrcalijo zgodnjo razvojno fazo kapitalizma, njegovo globalno širitev in njegove posledice. Umetnica ponuja podrobne podobe teh relikvij, njihovih protislovij, posledic in tudi vpliva, ki ga imajo na našo sedanjost.
S sopostavitvijo in sobivanjem razstavljena dela tematizirajo odnos med materialnim brisanjem, ohranjanjem in aktiviranjem zgodovine. Mobil, ki jih povezuje, se definira kot gibljiv prostor. Črke, iz katerih je sestavljen, tvorijo angleško besedo passage (prehod), ki opisuje ključno lastnost razstavnega prostora v Cukrarni, nanaša pa se tudi na Arkadni projekt Walterja Benjamina: kot analiza sedanjosti, ki poteka vzdolž bežišč zgodovine, so zapisali v Cukrarni.
Dorit Margreiter Choy živi in dela na Dunaju. Leta 2009 je zastopala Avstrijo na 53. beneškem bienalu. V Sloveniji je leta 2023 v Plečnikovi hiši v Ljubljani postavila instalacijo Struktura, knjiga, mi in vrt.
Maljkovićev projekt Razstava je predstavljen v drugem nadstropju Cukrarne. Kot so zapisali, so predstavljena dela, nastala po letu 2017, v katerih je umetnik ustvaril osupljive likovne konstelacije, ki povezujejo dva svetova, kot je v svojih znamenitih predavanjih o slikarstvu pri obravnavanju definiranega in nedefiniranega, kaosa in reda ter figure in podlage trdil Gilles Deleuze.
V tem smislu ustvarjajo Maljkovićeva dela večplastne likovne konstelacije prostora in časa, ki se med seboj dinamično povezujejo ter s tem odpirajo nove semantične procese. V teh procesih ne gre le za persono slikarja, njegovo barvno paleto, platno in stojalo, temveč tudi za razmišljanja o slikarstvu in umetnosti nasploh.
Maljković se podobno kot v prejšnjih projektih tudi zdaj navezuje na dediščino (jugo)vzhodnoevropske avantgarde in na pomen, ki ga ima ta za današnji čas. Po lastnih besedah s prepletanjem preteklosti in sedanjosti na več ravneh preizkuša \"pojmovanje slikarstva kot varuha časa, pa tudi položaj slikarja kot njegove priče\". S tem razkriva \"odprto plastičnost časa, ki se guba sam vase, torej nekakšen ontološki veččasovni obstoj\". To zaznamuje likovni jezik in se izkaže za gonilno silo, ki odmeva na razstavi v Cukrarni, so še navedli.
Na Reki rojeni Maljković živi in dela v Zagrebu in je eden najbolj razstavljanih umetnikov s prostora nekdanje Jugoslavije. Njegova dela so vključena v zbirke pomembnih muzejev, kot so Centre Pompidou, Tate, MOMA in Stedelijk Museum. V Sloveniji je razstavljal že nekajkrat.
Razstavi v Cukrarni bosta na ogled do 26. oktobra. (konec)tv/mlj STA120 2025-05-15/12:15
Filmi, fotografije in objekti Dorit Margreiter Choy v prvem nadstropju Cukrarne pripovedujejo zgodbe o krajih in krajinah, ki se preobražajo, implicitni arhitekt teh preobrazb pa je človek.
Filmi se nanašajo na teme, kot so poslovna stavba v Zlinu na Češkem, nekdanji rudnik srebra v Schwazu na Tirolskem in avstrijski paviljon, ki ga je v razstavišču Vrtovi na beneškem bienalu zasnoval Josef Hoffmann. Omenjeni objekti kot materialne priče globalne zgodovine zrcalijo zgodnjo razvojno fazo kapitalizma, njegovo globalno širitev in njegove posledice. Umetnica ponuja podrobne podobe teh relikvij, njihovih protislovij, posledic in tudi vpliva, ki ga imajo na našo sedanjost.
S sopostavitvijo in sobivanjem razstavljena dela tematizirajo odnos med materialnim brisanjem, ohranjanjem in aktiviranjem zgodovine. Mobil, ki jih povezuje, se definira kot gibljiv prostor. Črke, iz katerih je sestavljen, tvorijo angleško besedo passage (prehod), ki opisuje ključno lastnost razstavnega prostora v Cukrarni, nanaša pa se tudi na Arkadni projekt Walterja Benjamina: kot analiza sedanjosti, ki poteka vzdolž bežišč zgodovine, so zapisali v Cukrarni.
Dorit Margreiter Choy živi in dela na Dunaju. Leta 2009 je zastopala Avstrijo na 53. beneškem bienalu. V Sloveniji je leta 2023 v Plečnikovi hiši v Ljubljani postavila instalacijo Struktura, knjiga, mi in vrt.
Maljkovićev projekt Razstava je predstavljen v drugem nadstropju Cukrarne. Kot so zapisali, so predstavljena dela, nastala po letu 2017, v katerih je umetnik ustvaril osupljive likovne konstelacije, ki povezujejo dva svetova, kot je v svojih znamenitih predavanjih o slikarstvu pri obravnavanju definiranega in nedefiniranega, kaosa in reda ter figure in podlage trdil Gilles Deleuze.
V tem smislu ustvarjajo Maljkovićeva dela večplastne likovne konstelacije prostora in časa, ki se med seboj dinamično povezujejo ter s tem odpirajo nove semantične procese. V teh procesih ne gre le za persono slikarja, njegovo barvno paleto, platno in stojalo, temveč tudi za razmišljanja o slikarstvu in umetnosti nasploh.
Maljković se podobno kot v prejšnjih projektih tudi zdaj navezuje na dediščino (jugo)vzhodnoevropske avantgarde in na pomen, ki ga ima ta za današnji čas. Po lastnih besedah s prepletanjem preteklosti in sedanjosti na več ravneh preizkuša \"pojmovanje slikarstva kot varuha časa, pa tudi položaj slikarja kot njegove priče\". S tem razkriva \"odprto plastičnost časa, ki se guba sam vase, torej nekakšen ontološki veččasovni obstoj\". To zaznamuje likovni jezik in se izkaže za gonilno silo, ki odmeva na razstavi v Cukrarni, so še navedli.
Na Reki rojeni Maljković živi in dela v Zagrebu in je eden najbolj razstavljanih umetnikov s prostora nekdanje Jugoslavije. Njegova dela so vključena v zbirke pomembnih muzejev, kot so Centre Pompidou, Tate, MOMA in Stedelijk Museum. V Sloveniji je razstavljal že nekajkrat.
Razstavi v Cukrarni bosta na ogled do 26. oktobra. (konec)tv/mlj STA120 2025-05-15/12:15