Triglav tek
V soboto bo znova Triglav tek
V Cukrarni bodo drevi odprli razstavo Marka Batiste z naslovom Na robu razuma. Umetnik bo v kletnem razstavnem prostoru premierno predstavil potopitveni ambient iz elektronskih komponent, zvočil in elektromotorjev. S futuristično distopično krajino umetnik gledalca napeljuje k razmišljanju o odnosu sodobne družbe do tehnologije.***
Batista po besedah kustosinje razstave Alenke Trebušak že trideset let razvija svojo prakso na presečišču slike in zvoka. Zanjo je značilno, da je osnovana na uporabi tehnologije ter je eksperimentalne narave oziroma je rezultat znanstvenih postopkov, potekajočih predvsem v polju elektronike in akustike.
V skladu z načeli \"naredi sam\" so njegova dela usmerjena proti determiniranosti sistemov, h konstruiranju dinamičnih vmesnikov in druge strojne opreme, ki omogoča večjo prilagodljivost delovanja. Po tej metodi Batista ustvarja lastno orodje za vzpostavljanje mikrorobotskih mašin, kot imenuje svoje odzivne sisteme, s katerimi raziskuje fenomenologijo zvoka in njegovo percepcijo.
Njegova instalacija za Cukrarno je raznolik imerzivni ambient, ki ga sestavljajo elektronske komponente, zvočila, odsluženi in še delujoči tehnološki pripomočki. Vsi segmenti so s skoraj štiridesetimi elektromotorji medsebojno prepleteni in povezani v operativno celoto. Na robu razuma tako vizualno kot zvočno predstavlja futuristično distopično krajino, s pomočjo katere umetnik gledalca napeljuje k razmišljanju o odnosu sodobne družbe do tehnologije. Njena dinamičnost je metafora za nestalno naravo tega odnosa, ki je podvržen nenehnemu dogovarjanju in redefiniranju ter gre z roko v roki s tehnološkim napredkom.
V tokratni zvočni skulpturi je po besedah kustosinje izpostavljena ena ključnih dimenzij delovanja umetne inteligence, njena sposobnost napovedovanja prihodnosti na osnovi preteklosti. Takšna logika vodi v obliko determinizma, v temeljno krčenje možnosti, saj prihodnost postane projekt prepoznavanja vzorcev in ni več prostor svobode, naključij, potencialov ali prekinitev.
Kot je še zapisala kustosinja, je Batista arhitekt zvoka, ki v odnosu do položaja zvočnika upošteva točko poslušanja, ali bolje: točke poslušanja, saj ustvari zvočno pokrajino z različno usmerjenimi zvočili, ki gledalca vodijo h gibanju, kroženju in poslušanju znotraj prostorske organizacije. Zvok nadalje razčleni v različne nivoje in sloje, ki segajo od predhodno nasnetega materiala do frekvenc vibracij in resonance ob aktivaciji prisotnih površin in materialov. Tako Na robu razuma uteleša neulovljivo spremenljivost razmerja med tehnologijo, produkcijo in družbo ter v razmislek ponuja čas prehajanja v novo obdobje, ki ga začrtava umetna inteligenca.
Batista je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter zaključil magistrski študij na Central Saint Martins v Londonu. Gostoval je na 15. Istanbul bienalu, Ars Electronici v Linzu, berlinskem festivalu Transmediale ter NET. Audio v Londonu. Kustos Boris Groys je njegovo delo predstavil v okviru U3 v Moderni galeriji.
Razstava v Cukrarni bo na ogled do 2. novembra. (konec)tv/mlj STA033 2025-09-11/09:30
Batista po besedah kustosinje razstave Alenke Trebušak že trideset let razvija svojo prakso na presečišču slike in zvoka. Zanjo je značilno, da je osnovana na uporabi tehnologije ter je eksperimentalne narave oziroma je rezultat znanstvenih postopkov, potekajočih predvsem v polju elektronike in akustike.
V skladu z načeli \"naredi sam\" so njegova dela usmerjena proti determiniranosti sistemov, h konstruiranju dinamičnih vmesnikov in druge strojne opreme, ki omogoča večjo prilagodljivost delovanja. Po tej metodi Batista ustvarja lastno orodje za vzpostavljanje mikrorobotskih mašin, kot imenuje svoje odzivne sisteme, s katerimi raziskuje fenomenologijo zvoka in njegovo percepcijo.
Njegova instalacija za Cukrarno je raznolik imerzivni ambient, ki ga sestavljajo elektronske komponente, zvočila, odsluženi in še delujoči tehnološki pripomočki. Vsi segmenti so s skoraj štiridesetimi elektromotorji medsebojno prepleteni in povezani v operativno celoto. Na robu razuma tako vizualno kot zvočno predstavlja futuristično distopično krajino, s pomočjo katere umetnik gledalca napeljuje k razmišljanju o odnosu sodobne družbe do tehnologije. Njena dinamičnost je metafora za nestalno naravo tega odnosa, ki je podvržen nenehnemu dogovarjanju in redefiniranju ter gre z roko v roki s tehnološkim napredkom.
V tokratni zvočni skulpturi je po besedah kustosinje izpostavljena ena ključnih dimenzij delovanja umetne inteligence, njena sposobnost napovedovanja prihodnosti na osnovi preteklosti. Takšna logika vodi v obliko determinizma, v temeljno krčenje možnosti, saj prihodnost postane projekt prepoznavanja vzorcev in ni več prostor svobode, naključij, potencialov ali prekinitev.
Kot je še zapisala kustosinja, je Batista arhitekt zvoka, ki v odnosu do položaja zvočnika upošteva točko poslušanja, ali bolje: točke poslušanja, saj ustvari zvočno pokrajino z različno usmerjenimi zvočili, ki gledalca vodijo h gibanju, kroženju in poslušanju znotraj prostorske organizacije. Zvok nadalje razčleni v različne nivoje in sloje, ki segajo od predhodno nasnetega materiala do frekvenc vibracij in resonance ob aktivaciji prisotnih površin in materialov. Tako Na robu razuma uteleša neulovljivo spremenljivost razmerja med tehnologijo, produkcijo in družbo ter v razmislek ponuja čas prehajanja v novo obdobje, ki ga začrtava umetna inteligenca.
Batista je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter zaključil magistrski študij na Central Saint Martins v Londonu. Gostoval je na 15. Istanbul bienalu, Ars Electronici v Linzu, berlinskem festivalu Transmediale ter NET. Audio v Londonu. Kustos Boris Groys je njegovo delo predstavil v okviru U3 v Moderni galeriji.
Razstava v Cukrarni bo na ogled do 2. novembra. (konec)tv/mlj STA033 2025-09-11/09:30