Maraton Franja
Na Franji zmagala Slovenka in Italijan
Problem onesnaženosti voda z mikroplastiko je mogoče obvladati že na ravni komunalnih čistilnih naprav, so poudarili sodelujoči na predstavitvi najsodobnejših tehnoloških rešitev odstranjevanja mikroplastike iz odpadne vode na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. K iskanju rešitev deležnike zavezuje tudi nova direktiva EU.***
Udeleženci dogodka so se lahko med drugim seznanili s praktično uporabnostjo inovativnih rešitev, ki so bile razvite za izboljšanje odstranjevanja mikroplastike v komunalnih čistilnih napravah.
Velike tehnološke naprave bodo morale skladno s prenovljeno evropsko direktivo o čiščenju komunalne vode po letu 2030 namreč poskrbeti tudi za odstranjevanje mikro onesnaževal iz odpadne vode. Dokončni roki za implementacijo določil iz direktive bodo natančneje določeni v nacionalni zakonodaji, ki jo mora Slovenija sprejeti do julija 2027.
Omenjene tehnološke rešitve se sicer razvijajo in testirajo v okviru štiriletnega evropskega projekta Inspire, namen katerega je drastično zmanjšanje količin makro in mikro plastike v evropskih rekah s povezovanjem 20 partnerjev iz različnih evropskih držav, med njimi raziskovalnih ustanov, industrijskih partnerjev in upravljavcev čistilnih naprav. Testiranje učinkovitosti tehnologij v realnem okolju medtem poteka na demonstracijskih lokacijah, kot je tudi lokacija Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Slovenski partner v projektu, ki vodi aktivnosti za celovito oceno trajnosti in učinkovitosti tehnologij v resničnih pogojih, pa je Univerza v Mariboru.
\"V okviru projekta podpiramo tehnologije na prehodu iz laboratorija v realno okolje,\" je za STA pojasnila vodja raziskovalne skupine na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki koordinira pilotne aktivnosti na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, Annamaria Vujanović.
O uspešnosti tehnologij pri reševanju onesnaženosti z mikroplastiko pa je poudarila, da nekatere dosegajo tudi 99-odstotno učinkovitosti pri odstranjevanju mikro in nano delcev iz vode. \"S testiranji v realnem okolju bomo videli, če se tehnologije enako obnašajo v pravih vodah, ne samo na modelih,\" je razložila. Dodala je, da bodo prvi rezultati testiranj, ki jih bodo na lokaciji centralne čistilne naprave izvajali leto dni, znani v jeseni.
\"Z inovativno kaskadno rešitvijo želimo pokazati, da je mogoče mikroplastiko učinkovito obvladovati že na ravni komunalnih čistilnih naprav. Ključno je, da znanost ne ostane v laboratoriju, temveč postane del vsakodnevne prakse,\" je še podčrtala Vujanović.
Med štirimi naprednimi tehnologijami za zajem in odstranitev mikroplastike, ki se pilotno preizkušajo na lokaciji čistilne naprave v Domžalah, sta med drugim naprava grškega podjetja Waste & Water za mehansko filtracijo, ki predstavlja prvo fazo odstranjevanja mikro delcev iz toka odpadne vode, ter inovativen filtracijski sistem za odstranjevanje delcev v velikosti od 10 do 100 nanometrov grškega podjetja Delvec. Vključena pa sta tudi membranski filtracijski sistem slovenskega podjetja CleraOne in fotokatalitična nanoplastna naprava švedskega Kraljevega inštituta za tehnologijo.
Da s projektom Inspire dokazujejo, da je sodelovanje med raziskovalci in operaterji ključ do trajnostnih rešitev, pa je poudarila direktorica Javnega podjetja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Marjetka Levstek. Kot je izpostavila, so se po sprejetju evropske direktive povezali z različnimi raziskovalnimi institucijami in laboratoriji, da bi analizirali vsebnost mikro onesnaževal v odpadni vodi. Pri tem pa niso pozorni samo na mikroplastiko, ampak tudi na farmacevtske učinkovine in viruse. \"Radi bi videli, kakšen obseg snovi je v vodi, ki priteče na čistilno napravo in kaj odteče iz nje,\" je pojasnila Levstek.
Med razlogi za sodelovanje v projektu pa je izpostavila, da jo je navdušilo dejstvo, da gre za tehnologije, ki se že testirajo v realnem okolju. \"Na podlagi tega bomo dobili aplikativne rezultate o tem, na kakšen način lahko pristopimo k nadgradnji čistilne naprave,\" je pojasnila in ocenila, da bodo za implementacijo tehnoloških inovacij za zaznavanje in upravljanje mikroplastike v prihodnje potrebne milijonske investicije.
V skladu z določili nove direktive bodo morali po njenih besedah sicer finančna sredstva za postavitev teh tehnologij in 80-odstotno kritje njihovih operativnih stroškov prispevati onesnaževalci, med katerimi sta farmacevtska in kozmetična industrija. (konec)las/uk STA130 2025-06-18/15:00
Udeleženci dogodka so se lahko med drugim seznanili s praktično uporabnostjo inovativnih rešitev, ki so bile razvite za izboljšanje odstranjevanja mikroplastike v komunalnih čistilnih napravah.
Velike tehnološke naprave bodo morale skladno s prenovljeno evropsko direktivo o čiščenju komunalne vode po letu 2030 namreč poskrbeti tudi za odstranjevanje mikro onesnaževal iz odpadne vode. Dokončni roki za implementacijo določil iz direktive bodo natančneje določeni v nacionalni zakonodaji, ki jo mora Slovenija sprejeti do julija 2027.
Omenjene tehnološke rešitve se sicer razvijajo in testirajo v okviru štiriletnega evropskega projekta Inspire, namen katerega je drastično zmanjšanje količin makro in mikro plastike v evropskih rekah s povezovanjem 20 partnerjev iz različnih evropskih držav, med njimi raziskovalnih ustanov, industrijskih partnerjev in upravljavcev čistilnih naprav. Testiranje učinkovitosti tehnologij v realnem okolju medtem poteka na demonstracijskih lokacijah, kot je tudi lokacija Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Slovenski partner v projektu, ki vodi aktivnosti za celovito oceno trajnosti in učinkovitosti tehnologij v resničnih pogojih, pa je Univerza v Mariboru.
\"V okviru projekta podpiramo tehnologije na prehodu iz laboratorija v realno okolje,\" je za STA pojasnila vodja raziskovalne skupine na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki koordinira pilotne aktivnosti na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, Annamaria Vujanović.
O uspešnosti tehnologij pri reševanju onesnaženosti z mikroplastiko pa je poudarila, da nekatere dosegajo tudi 99-odstotno učinkovitosti pri odstranjevanju mikro in nano delcev iz vode. \"S testiranji v realnem okolju bomo videli, če se tehnologije enako obnašajo v pravih vodah, ne samo na modelih,\" je razložila. Dodala je, da bodo prvi rezultati testiranj, ki jih bodo na lokaciji centralne čistilne naprave izvajali leto dni, znani v jeseni.
\"Z inovativno kaskadno rešitvijo želimo pokazati, da je mogoče mikroplastiko učinkovito obvladovati že na ravni komunalnih čistilnih naprav. Ključno je, da znanost ne ostane v laboratoriju, temveč postane del vsakodnevne prakse,\" je še podčrtala Vujanović.
Med štirimi naprednimi tehnologijami za zajem in odstranitev mikroplastike, ki se pilotno preizkušajo na lokaciji čistilne naprave v Domžalah, sta med drugim naprava grškega podjetja Waste & Water za mehansko filtracijo, ki predstavlja prvo fazo odstranjevanja mikro delcev iz toka odpadne vode, ter inovativen filtracijski sistem za odstranjevanje delcev v velikosti od 10 do 100 nanometrov grškega podjetja Delvec. Vključena pa sta tudi membranski filtracijski sistem slovenskega podjetja CleraOne in fotokatalitična nanoplastna naprava švedskega Kraljevega inštituta za tehnologijo.
Da s projektom Inspire dokazujejo, da je sodelovanje med raziskovalci in operaterji ključ do trajnostnih rešitev, pa je poudarila direktorica Javnega podjetja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Marjetka Levstek. Kot je izpostavila, so se po sprejetju evropske direktive povezali z različnimi raziskovalnimi institucijami in laboratoriji, da bi analizirali vsebnost mikro onesnaževal v odpadni vodi. Pri tem pa niso pozorni samo na mikroplastiko, ampak tudi na farmacevtske učinkovine in viruse. \"Radi bi videli, kakšen obseg snovi je v vodi, ki priteče na čistilno napravo in kaj odteče iz nje,\" je pojasnila Levstek.
Med razlogi za sodelovanje v projektu pa je izpostavila, da jo je navdušilo dejstvo, da gre za tehnologije, ki se že testirajo v realnem okolju. \"Na podlagi tega bomo dobili aplikativne rezultate o tem, na kakšen način lahko pristopimo k nadgradnji čistilne naprave,\" je pojasnila in ocenila, da bodo za implementacijo tehnoloških inovacij za zaznavanje in upravljanje mikroplastike v prihodnje potrebne milijonske investicije.
V skladu z določili nove direktive bodo morali po njenih besedah sicer finančna sredstva za postavitev teh tehnologij in 80-odstotno kritje njihovih operativnih stroškov prispevati onesnaževalci, med katerimi sta farmacevtska in kozmetična industrija. (konec)las/uk STA130 2025-06-18/15:00