Konec zimske sezone
Zadnji dan smuke na Voglu
Unescov izvršni odbor je na tokratnem zasedanju v Parizu, ki bo potekalo še do prihodnjega četrtka, na mednarodni register Spomin sveta dodal 74 novih dokumentov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.***
Slovenija ima na tem registru od leta 2007 vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis), ki ga med drugim hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stoletja, katerega posamične dele hranijo v treh državah - poleg Sloveniji še na Poljskem in v Rusiji. Kodeks velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku.
Tokrat je Unesco med drugim na register dodal prve rentgenske posnetke v zgodovini, ki jih je posnel nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen, münchenski rokopis babilonskega Talmuda, ki velja za enega najpomembnejših besedil judovstva, ter literarno zapuščino nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844-1900). Na predlog Francije so na register vključili tudi risbe in zapiske otrok in mladostnikov, ki so nastali v Evropi med letoma 1914 in 1950.
Mednarodni register Spomin sveta obsega knjižne zbirke, rokopise, glasbene partiture, slike, zvočne in filmske posnetke izjemne vrednosti za človeško zgodovino. Trenutno mednarodni Unescov register Spomin sveta obsega več kot 500 vpisov. Med njimi so denimo mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789.
Unesco je program Spomin sveta uvedel leta 1992. Pet let kasneje so bili v mednarodni register vpisani prvi dokumenti. Cilj registra je zavarovati dokumentarne dokaze izjemne vrednosti v arhivih, knjižnicah in muzejih, jih narediti dostopne in poudariti njihov pomen.
V Sloveniji ima od leta 2022 na nacionalni listi Spomin sveta deset enot, to so serija listin grofov Celjskih (1262-1456), korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja, Ptujski mestni statut (1513), Stiški rokopis (okoli leta 1428), Prešernova zapuščina iz prve polovice 19. stoletja, knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto (1469-1800), Biblija Jurija Dalmatina (1584), Piranski kodeks De summa totius orbis (1524-1526), herbarij Janeza Krstnika Flysserja (1696) in taboriščni tarok Borisa Kobeta iz leta 1945. (konec)mlj/tv STA013 2025-04-12/06:00
Slovenija ima na tem registru od leta 2007 vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis), ki ga med drugim hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stoletja, katerega posamične dele hranijo v treh državah - poleg Sloveniji še na Poljskem in v Rusiji. Kodeks velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku.
Tokrat je Unesco med drugim na register dodal prve rentgenske posnetke v zgodovini, ki jih je posnel nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen, münchenski rokopis babilonskega Talmuda, ki velja za enega najpomembnejših besedil judovstva, ter literarno zapuščino nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844-1900). Na predlog Francije so na register vključili tudi risbe in zapiske otrok in mladostnikov, ki so nastali v Evropi med letoma 1914 in 1950.
Mednarodni register Spomin sveta obsega knjižne zbirke, rokopise, glasbene partiture, slike, zvočne in filmske posnetke izjemne vrednosti za človeško zgodovino. Trenutno mednarodni Unescov register Spomin sveta obsega več kot 500 vpisov. Med njimi so denimo mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789.
Unesco je program Spomin sveta uvedel leta 1992. Pet let kasneje so bili v mednarodni register vpisani prvi dokumenti. Cilj registra je zavarovati dokumentarne dokaze izjemne vrednosti v arhivih, knjižnicah in muzejih, jih narediti dostopne in poudariti njihov pomen.
V Sloveniji ima od leta 2022 na nacionalni listi Spomin sveta deset enot, to so serija listin grofov Celjskih (1262-1456), korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja, Ptujski mestni statut (1513), Stiški rokopis (okoli leta 1428), Prešernova zapuščina iz prve polovice 19. stoletja, knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto (1469-1800), Biblija Jurija Dalmatina (1584), Piranski kodeks De summa totius orbis (1524-1526), herbarij Janeza Krstnika Flysserja (1696) in taboriščni tarok Borisa Kobeta iz leta 1945. (konec)mlj/tv STA013 2025-04-12/06:00