Pogrešana oseba
Pogrešanega 23-letnika z Bleda našli mrtvega
Nevladna organizacija Umanotera kmetijsko ministrstvo poziva k spremembam pri promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. V luči potrebe po prehodu na podnebno nevtralno družbo in vpliva na zdravje ljudi meni, da bi bilo treba bolj podpreti sektorja zelenjave in sadja ter ekološko kmetijstvo.***
\"Eden ključnih ukrepov za prehod v podnebno nevtralno trajnostno družbo je spreminjanje prehranjevalnih navad s povečanjem uživanja rastlinske hrane, v čim večji meri pridelane lokalno in na ekološki način. Zato gre v primeru promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki se je v Sloveniji doslej izvajala predvsem za sektorja mesa in mleka, dejansko za podnebju in okolju škodljive subvencije,\" so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v organizaciji, ki si prizadeva za trajnostni razvoj.
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poslali predloge sprememb, ki bi prispevali k bolj uravnoteženi, vključujoči in trajnostno naravnani promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, poleg tega pa k povečanju samooskrbe v Sloveniji na področjih sadja in zelenjave, kjer da je stopnja samooskrbe zaskrbljujoče nizka.
Menijo, da bi morala biti promocija, ki jo država sistemsko ureja in financira, usmerjena v spodbujanje trajnostne potrošnje, \"ki skladno z aktualnimi znanstvenimi spoznanji in strateškimi usmeritvami zmanjšuje škodljive vplive na okolje, naravo in podnebje ter pozitivno vpliva na zdravje ljudi, posredno pa še izboljšuje strukturo kmetijske pridelave in povečuje samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države\".
Pri tem navajajo, da zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki po njihovih navedbah tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije.
V letu 2025 je predvidena višina sredstev za promocijo, ki vključuje prispevek sektorja in proračun, za sektor mesa 702.500 evrov, za sektor mleka 255.700 evrov in za sektor sadja 150.000 evrov. Sektor zelenjave pa zaenkrat sploh ni vključen v sistem promocije, opozarjajo.
\"Javna sredstva bi morala podpirati usmerjanje potrošnje skladno s smernicami trajnostnega kmetijstva in zdrave prehrane, kar pomeni, da je smiselno posebej podpreti \'podhranjena\' sektorja zelenjave in sadja ter ekološko kmetijstvo,\" pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.
Ob tem je Umanotera ministrstvo pozvala tudi k širšemu vključevanju civilne družbe in strokovne javnosti v procese načrtovanja, financiranja in izvajanja promocije.
\"Politike na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov so javne politike in tako morajo prispevati k dobrobiti širše skupnosti, ki so nad koristmi posameznikov oz. podjetij. Zato morajo pri njihovem oblikovanju poleg kmetijcev in živilsko-predelovalnega sektorja sodelovati tudi zagovorniki javnih interesov na področju varstva okolja in narave, javnega zdravja in pravic potrošnikov,\" predlog utemeljuje okoljska pravnica Senka Šifkovič.
V organizaciji upajo, da bo ministrstvo v pripravo novega strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov - sedanji za obdobje 2019-2025 se izteče konec leta, novega pa mora ministrstvo vladi v sprejem predložiti vsaj pol leta pred iztekom veljavnega - pravočasno vključilo širšo strokovno in zainteresirano javnost.
Ne glede na spremembo zakona pa bi lahko po mnenju Umanotere ministrstvo nekatere spremembe uvedlo že takoj. Tako bi lahko namenilo več denarja za subvencioniranje nabave ekološkega sadja in zelenjave v vrtcih, šolah, bolnišnicah in za izobraževanje s področja ekoloških kmetijskih pridelkov in živil.
Poleg tega bi lahko financiralo raziskavo, koliko ekoloških živil se kupuje v maloprodaji v Sloveniji in koliko od tega je slovenskega porekla. Ker po besedah vodje projektov v Umanoteri Renate Karba teh podatkov ni, tudi ni znano, kakšna tržna priložnost bi lahko to bila za slovenske pridelovalce.
Menijo tudi, da bi bilo koristno financirati izvedbo borz lokalnih ekoloških živil po občinah ali regijah za spodbujanje oskrbe javnih zavodov z lokalnimi pridelki oz. za neposredno povezovanje lokalnih pridelovalcev in naročnikov iz javnega sektorja ter vzpostaviti program za podporo ponudnikom hrane (menzam v javnem in zasebnem sektorju ter gostinskim obratom) pri nabavi lokalne, sezonske, v čim večji meri ekološke hrane. (konec)jb/mrn STA093 2025-03-18/12:42
\"Eden ključnih ukrepov za prehod v podnebno nevtralno trajnostno družbo je spreminjanje prehranjevalnih navad s povečanjem uživanja rastlinske hrane, v čim večji meri pridelane lokalno in na ekološki način. Zato gre v primeru promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki se je v Sloveniji doslej izvajala predvsem za sektorja mesa in mleka, dejansko za podnebju in okolju škodljive subvencije,\" so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v organizaciji, ki si prizadeva za trajnostni razvoj.
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poslali predloge sprememb, ki bi prispevali k bolj uravnoteženi, vključujoči in trajnostno naravnani promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, poleg tega pa k povečanju samooskrbe v Sloveniji na področjih sadja in zelenjave, kjer da je stopnja samooskrbe zaskrbljujoče nizka.
Menijo, da bi morala biti promocija, ki jo država sistemsko ureja in financira, usmerjena v spodbujanje trajnostne potrošnje, \"ki skladno z aktualnimi znanstvenimi spoznanji in strateškimi usmeritvami zmanjšuje škodljive vplive na okolje, naravo in podnebje ter pozitivno vpliva na zdravje ljudi, posredno pa še izboljšuje strukturo kmetijske pridelave in povečuje samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države\".
Pri tem navajajo, da zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki po njihovih navedbah tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije.
V letu 2025 je predvidena višina sredstev za promocijo, ki vključuje prispevek sektorja in proračun, za sektor mesa 702.500 evrov, za sektor mleka 255.700 evrov in za sektor sadja 150.000 evrov. Sektor zelenjave pa zaenkrat sploh ni vključen v sistem promocije, opozarjajo.
\"Javna sredstva bi morala podpirati usmerjanje potrošnje skladno s smernicami trajnostnega kmetijstva in zdrave prehrane, kar pomeni, da je smiselno posebej podpreti \'podhranjena\' sektorja zelenjave in sadja ter ekološko kmetijstvo,\" pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.
Ob tem je Umanotera ministrstvo pozvala tudi k širšemu vključevanju civilne družbe in strokovne javnosti v procese načrtovanja, financiranja in izvajanja promocije.
\"Politike na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov so javne politike in tako morajo prispevati k dobrobiti širše skupnosti, ki so nad koristmi posameznikov oz. podjetij. Zato morajo pri njihovem oblikovanju poleg kmetijcev in živilsko-predelovalnega sektorja sodelovati tudi zagovorniki javnih interesov na področju varstva okolja in narave, javnega zdravja in pravic potrošnikov,\" predlog utemeljuje okoljska pravnica Senka Šifkovič.
V organizaciji upajo, da bo ministrstvo v pripravo novega strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov - sedanji za obdobje 2019-2025 se izteče konec leta, novega pa mora ministrstvo vladi v sprejem predložiti vsaj pol leta pred iztekom veljavnega - pravočasno vključilo širšo strokovno in zainteresirano javnost.
Ne glede na spremembo zakona pa bi lahko po mnenju Umanotere ministrstvo nekatere spremembe uvedlo že takoj. Tako bi lahko namenilo več denarja za subvencioniranje nabave ekološkega sadja in zelenjave v vrtcih, šolah, bolnišnicah in za izobraževanje s področja ekoloških kmetijskih pridelkov in živil.
Poleg tega bi lahko financiralo raziskavo, koliko ekoloških živil se kupuje v maloprodaji v Sloveniji in koliko od tega je slovenskega porekla. Ker po besedah vodje projektov v Umanoteri Renate Karba teh podatkov ni, tudi ni znano, kakšna tržna priložnost bi lahko to bila za slovenske pridelovalce.
Menijo tudi, da bi bilo koristno financirati izvedbo borz lokalnih ekoloških živil po občinah ali regijah za spodbujanje oskrbe javnih zavodov z lokalnimi pridelki oz. za neposredno povezovanje lokalnih pridelovalcev in naročnikov iz javnega sektorja ter vzpostaviti program za podporo ponudnikom hrane (menzam v javnem in zasebnem sektorju ter gostinskim obratom) pri nabavi lokalne, sezonske, v čim večji meri ekološke hrane. (konec)jb/mrn STA093 2025-03-18/12:42